Šola prenove v Simonovem zalivu

Koordinatorica vodilnega partnerja ZZMS, Barbara Možina, je izpostavila, da je glavni cilj projekta povečati prisotnost kulturne dediščine tako pri učnih urah kot pri dnevih dejavnosti z razvojem nove učne prakse, didaktičnih pripomočkov in prenosa izkušenj ter dobrih praks iz Norveškega učnega sistema. S projektom, ki je podprt preko Norveškega finančnega mehanizma se nova učna praksa razvija in testira v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), Fakulteto za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ), Šolskim centrom Škofja Loka, Srednjo šolo za lesarstvo (ŠCŠL SŠL), Osnovno šolo Ivana Groharja (OŠIG), Občino Škofja Loka (OBŠL) in norveško organizacijo MAGMA Geopark AS (MAGMA).

Dekanja UP FHŠ, prof. dr. Irena Lazar, je poudarila da so strokovno razvite vsebine, na področju kulturne dediščine, kot so priročniki, pripomočki, učne priprave ter usmeritve pri načrtovanju dnevov dejavnosti ključnega pomena ter dobra spodbuda učiteljem OŠ, za večjo vključitev vsebin kulturne dediščine v osnovnošolsko poučevanje.

Doc. dr. Zrinka Mileusnić iz UP FHŠ, ki je koordinatorica projektnega partnerja, je predstavila potek aktivnosti Dan dejavnosti za učence OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so se udeležili programa kulturnega dne v Arheološkem programu v Simonovem zalivu. Študenti UP FHŠ so pod vodstvom doc. dr. Zrinke Mileusnić in strokovnih sodelavcev areheološkega parka pripravili bogat pedagoški program z ogledom parka, rimskih mozaikov in ostankov stanovanjskega dela rimske vile, nudili so pa tudi vodeno izkušnjo in doživetje interaktivnega interpretacijskega centra in delavnice rimske pisave.

Program je bil načrtovan tako, da je učencem nudil poleg izkušnje klasične oblike učenja tudi interaktivno in dinamično obliko preko inovativnih metod poučevanja, ki so del nove učne prakse projekta. S primerjavo obeh metod poučevanja se želi vzpostaviti znanstveno podkrepljena primerjava med metodami poučevanja iste vsebine kulturne dediščine ne samo na podlagi vtisa učencev ter učiteljev, temveč tudi preko nevrološkega testiranja učencev med samo učno izkušnjo.

Pri razvoju nove učne prakse je bil v projekt vključen psiholog in nevroznanstvenik Andrea Bariselli, ki je s svojo ekipo testiral učence preko t.i. prenosnih EEG naprav. Z napravami se zabeleži električna aktivnost, ki jo proizvajajo možgani. Osrednji namen samega testiranja je izmeriti kognitivni odziv pri zaznavanju in obdelavi dražljajev z uporabo tehnik, specifičnih za aplikativno nevroznanost, za raziskovanje izkušenj skupine učencev med različnimi metodami poučevanja. Pripravljene meritve so namenjene opazovanju sprememb na ravni kognitivne obremenitve, pozornosti, stopnje vključenosti in zaznanega dobrega počutja med načrtovanimi aktivnostmi.

Koordinatorica projekta na OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka, učiteljica likovne umetnosti Petra Primc Marko je izjavila:
“V ponedeljek, 5. 6. 2023, je v okviru šole v naravi 70 učencev 5. razredov obiskalo Arheološki park v Simonovem zalivu. Med zanimivim programom je potekalo tudi nevrotestiranje za namen projekta v Šola prenove za nove generacije. V testiranje so bili vključeni skoraj vsi učenci; projekt je na šoli zdaj vsem poznan, z njim so dobro seznanjeni tudi starši. Vsi smo zelo ponosni, da smo del take lepe zgodbe. Nevrotestiranje je na svoji drugi stopnji, z dnevom dejavnosti bil tudi zaključen, počakati moramo le še na rezultate. V sklopu projekta se vzporedno se na šoli odvija izdelava didaktičnega kotička v sodelovanju z Šolskim centrom, oddelkom za lesarstvo. V ta namen bo del šole dobil novo podobo in nov namen, obarvan s kulturno dediščino. Računamo, da bo končan v začetku naslednjega šolskega leta. Kotiček se bo imenoval Pod Homanovo lipo.”

Novinarska konferenca se je zaključila z izjavo koordinatorice projekta pri projektnem partnerju ZVKDS, Nataše Ülen, ki razvija vsebino, ki bo učiteljem v podporo pri poučevanju o kulturni dediščini: “S projektom želimo torej približati kulturno dediščino učiteljem in s tem posredno samim učencem; kulturna dediščina namreč v prostoru naglo izginja, se celo mora prilagoditi novim, a hkrati tujim trendom in njena neposredna okolica se mestoma preoblikuje tudi do nerazpoznavnosti, medtem ko se tradicionalne veščine in stara znanja izgubljajo v pozabo, s tem pa tudi raznovrstni tradicionalni poklici; nenazadnje pa se postopoma izgublja sama identiteta našega prostora. V okviru projekta smo testiranje z g. Bariselijem izvedli v učilnicah OŠ Ivana Groharja pred dobrim mesecem dni, torej v aprilu. Če zgolj v grobem povzamemo, so prvi rezultati pokazali izjemno pozitiven učinek na sam proces učenja v primerjavi s klasičnim poukom v učilnici, kot ga poznamo.

S projektom želimo učiteljem nuditi kar se da največ strokovne podpore, zato smo kot prvo nalogo na projektu izvedli podrobne analize učnih načrtov nekaterih predmetov. Z analizo obstoječih obveznih vsebin smo iskali termine, ki bi jih lahko učencem predstavili oziroma interpretirali na področju kulturne dediščine ter jih obenem čim bolj medpredmetno povezali. S povezovanjem predmetov učiteljem omogočimo strnjeno, več nivojsko razlago ter obenem pridobitev nekaj časa za druge vsebine, učencem pa bolj plastični prikaz novih pojmov ter posledično bolj poglobljeno utrjevanje znanja. ZVKDS je zadolžen tudi za pripravo priročnikov za učitelje po triadah z odprtimi učnimi pripravami, ki sledijo v prihodnjih mesecih ter izvedbo usposabljanj.”

Vljudno vabljeni, da spremljate napredek projekta na spletni strani www. sola-prenove-za-nove-generacije.si še sami in se vanj tudi aktivno vključite!