Urejanje brežine nad parkiriščem Nunski vrt

Na severni brežini grajskega parka Loškega gradu, ki se trenutno ponaša s čudovito pomladansko podobo, je po mnenju arboristke potrebno odstraniti manjšo skupino dreves, ki so ostala »sama« in imajo izrazito asimetrično krošnjo. Revirnega gozdarja Zavoda za gozdove Slovenije smo zato prosili za odkazilo dreves.

Arboristka je v oktobru in novembru 2023 izvedla strokovno obravnavo izbranih dreves na lokaciji severne brežine grajskega parka Loškega gradu. Drevesa se nahajajo na območju, kjer velja status varovanja pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Območje pa se nahaja tudi pod t. i. »gozdno masko« pri Zavodu za gozdove Slovenije.

Nakloni pobočja so zelo veliki, zato so se v letu 2021 morale izvesti odstranitve nekaj večjih odmrlih dreves gorskega bresta in velikega jesena. Ker so do takrat drevesa rasla v sestoju oz. skupini, so nižja drevesa razvila asimetrične in utesnjene krošnje, ki so zdaj postale bolj izpostavljene. Ker se je moralo posegati v sestoj zaradi škodljivih biotskih dejavnikov (gliva in podlubniki na brestu, jesenov ožig) v preteklih nekaj letih, so nastale vrzeli v prej sklenjenem sestoju. Ostale so manjše skupinice s po nekaj drevesi.

V preteklih letih (2020–2022) se je sicer v skladu s podanimi smernicami za vzdrževanje na območje vrzeli severnih brežin pod gradom urejalo tudi z naravnimi barierami (iz kosov odrezanih lesk), ki so omogočile naravno zastiranje tal in uporabo naravnih materialov na licu mesta. Prav tako se odstranjuje odvržene smeti, ki jih je vedno veliko v območju pod severnim grajskim razglediščem.

Glede na videno stanje dreves in velikih grmovnic je arboristka ocenila, da je del dreves vitalnih, nekaj je delno odmrlih dreves in nekaj z različnimi poškodbami. Za to območje je cilj, da se mora zaradi zmanjšanja erozijskih procesov, naklona in objektov pod brežino zagotavljati in ohranjati pokritost tal s pokrovnicami in večjimi grmovnicami. »Menim, da je za to območje nujno, da strmo brežino s koreninami prepletajo lesnate rastline, in ne nujno zelo visoka drevesa. Upoštevati je treba, da so spodaj objekti in da je treba vse poseganje ter dolgoročno urejanje brežine izvajati tako, da zemljina ne začne drseti.«

Po odstranitvi dreves bomo tako po navodilih arboristke vzpodbujali razrast pokrovnih grmovnic in večjih grmovnic (bršljan, leska, rumeni dren …). Seveda se trudimo ohranjati tudi čudovita naravna rastišča malega in velikega zvončka, ki ravno v tem času krasijo hrib pod gradom, ter različnih praproti in drugih rastlin za senčne lege. Pazimo tudi na kamnite zložbe iz časa Uršulink.

Ločanke in Ločane vabimo, da se kdaj pa kdaj sprehodijo tudi po tej strani na škofjeloški grad in odkrijejo te lepe skrite kotičke Škofje Loke. V tem času so še posebej čudoviti.