Skavti in skavtinje prinesli luč miru

 

Pod vtisi preteklega poletja je nastala poslanica, ki se s pomirjujočim tonom ozira nazaj. Poletje je bilo ena velika preizkušnja za čisto vse - od nevihtnih taborov, ki se jih je nemalo končalo z evakuacijo, do avgustovskih poplav, ki so terjale ogromno. Niso bili le skavtinje in skavti tisti, ki so se hitro odzvali na težko preizkušnjo, pač pa vsi ljudje, ki so svoje srce odprli in hiteli na pomoč. Poleg dogajanja po Sloveniji v preteklem poletju, pa se poslanica ozre tudi na grozote, ki se odvijajo po svetu, ter nas hkrati opominja na srečo, ki jo imamo, da živimo na tako mirnem koncu sveta. Premalokrat si priznamo in se zavemo, da naredimo nekaj dobrega, zato smo želeli, da bi poslanica dala občutek trepljanja po rami, ki nam lahko da zagon, da v težkih preizkušnjah pogumno vztrajamo. Tako bomo lahko skupaj imeli upanje na boljši jutri, na katerega nas opominja prihod Plamena.

 

Poslanica:

 

Ko vidiš nekoga, ki ga zebe, ki je žalosten, ki beži pred neurjem, ki se boji teme, stopi k njemu. Podaj mu roko, pomagaj mu na poti k toploti, veselju, miru, razsvetli njegovo temo. Podaj mu roko, med vama postavi most.

Most, ki zraste, ko se človek človeku nasmehne. Most, ki zraste, ko te roke povabijo v objem. Most, po katerem hitiš v odgovor klicu na pomoč. 

Drug drugemu lahko v še tako hudi preizkušnji prinašamo Luč upanja.

Postavimo most, kjer ga ni. Prižgimo luč, kjer še ne gori.