Polni zagona

V jesenskem delu pobude Polni zagona kolesarimo v službo se je v nov dan med 28. avgustom in 6. oktobrom s kolesom zagnalo kar 825 udeležencev, ki so po zabeleženih kilometrih skoraj trikrat obkrožili Zemljo, s tem pa prihranili kar 18 ton CO2, kar v enem letu absorbira 365 odraslih dreves.

V družbi je vedno bolj prisotno zavedanje, da je nujno spremeniti svoje potovalne navade. Pobudi kot sta Polni zagona kolesarimo v službo in akcija Manj kot dva spodbujata ljudi k ukrepanju in dokazujeta, da lahko vsak posameznik prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, čistejšemu zraku v mestih, večji kakovosti bivanja, javnemu zdravju in socialni pravičnosti.

V minulem tednu se je zaključil jesenski del nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo, ki je v šestih tednih skozi aktivacijo na spletni strani www.polnizagona.si zabeležil kar 825 udeležencev. Slednji so vsakodnevno vožnjo z avtomobilom zamenjali za kolo in se tako zagnali v nov dan dan z manj stresa in več energije in obenem bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju. V sklopu jesenskega dela kampanje so prekolesarili kar 116.150 km (skoraj trikraten obseg ekvatorja) in prihranili 18 ton CO2, kolikor jih v enem letu absorbira 365 odraslih dreves. Spodbuden podatek je tudi, da so udeleženci, ki so kolesarili, prihajali iz kar 75 slovenskih občin, od tega da največ kolesarjev prihaja iz Ljubljane, Kranja in Maribora, po deležu kolesarjev glede na število prebivalcev pa so poleg Ljubljane vodilne še občine Škofljica, Rečica ob Savinji in Brezovica.

Udeleženci so v sklopu tokratne pobude na spletni strani polnizagona.si beležili dosežke tudi ekipno, motivirali sodelavce in delodajalce, hkrati pa so bili za tedenske izzive nagrajeni s praktičnimi nagradami. Kot so ob koncu akcije zapisali v komentarjih na družbenih omrežjih, motivacije za kolesarjenje ni manjkalo: »Spomladi se vrnemo še v večjem številu,« je zapisal Martin. Strinjala se je tudi Tadeja, ki je zapisala: »Sem vse leto kolesarila v službo, razen ob res zelo deževnih in snežnih dnevih, tako da spomladi spet sodelujem v vaši akciji.«

Kampanjo Polni zagona so podprli tudi na Veleposlaništvu Kraljevine Nizozemske. Ob tem je Johan Verboom, veleposlanik Kraljevine Nizozemske povedal:  »Aktivna mobilnost je ključna prioriteta podnebne politike nizozemske in celotne EU. Nizozemci, znani kot kolesarski narod, že zdaj opravimo četrtino vseh poti s kolesom in postavljamo rekord v zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v Evropi. Zdaj pa smo s projektom Polni zagona kolesarimo v službo združili moči tudi s Slovenijo. Tudi na Nizozemskem istočasno poteka podobna kampanja. Spodbujamo k vsakodnevnemu kolesarjenju v službo in šolo, kar pripomore k izboljšanju zdravja in ohranjanju okolja. Verjamemo, da le skupaj lahko dosežemo podnebno nevtralno in odporno družbo.«

Manj kot dva: Odrasli imajo največji vpliv, kako otroci hodijo v šolo.

Spodbuda kolesarjem je bila tudi akcija Manj kot dva. Pobudo je že drugič zagnal IPoP − Inštitut za politike prostora, ki s sloganom “Za manj kot dva je avto doma!" ozavešča prebivalce Slovenije o negativnih posledicah pretirane rabe avtomobila za kratke vsakodnevne poti ter spodbuja spremembe v potovalnih navadah.

Osrednji del letošnje kampanje Manj kot dva sloni na najmlajših predstavnikih naše družbe, ki si želijo samostojno hoditi v šolo, zato je pomembno, da jim odrasli to tudi omogočimo. Za to smo odgovorni vsi – starši, učitelji, udeleženci v prometu, prostorski in prometni načrtovalci, odločevalci. Podatki kažejo, da je danes običajno polovica otrok prepeljanih v šolo z avtomobilom, čeprav večina otrok živi v bližini šole in bi lahko šli v šolo samostojno ali v družbi vrstnikov. Samo 30 let nazaj pa je kar 90 % otrok v šolo hodilo peš.

Med spomini, ki so jih nizali komentatorji na  družbenih omrežjih je tako Marija zapisala: »Hodila sem peš z nekaj prijatelji iz našega naselja. En kilometer, ki je minil tik tak. Toliko smo si imeli vedno za povedati in vmes še kaj ušpičiti.« Slavko se je na primer v zapisu spomnil, da so vsi otroci hodili peš v šolo čez hosto, ob gozdnih poteh in čez vasi.

Razdalja je pomemben dejavnik pri izbiri prevoznega sredstva, vendar raziskave kažejo, da je veliko vsakodnevnih poti v Sloveniji dovolj kratkih, da bi jih lahko opravili aktivno – peš, s kolesom, s skirojem, z rolko. Če avtomobil zamenjamo za druge načine prevoza na krajših razdaljah, bomo pomembno vplivali na znižanje izpustov in gnečo na cestah, posledično pa tudi na varnost. S hojo, kolesarjenjem, vožnjo s skirojem ali rolko bomo na enostaven način poskrbeli za več gibanja, izboljšanje zdravja, zmanjšanje stroškov ter povečanje zadovoljstva.

Vsak dan je čas za premislek: Aktivna pot v šolo je pomembna za otroke.

Vsi udeleženci v prometu lahko znova premislimo, na katerih poteh je mogoče pustiti avto doma in tako vzpostaviti nove, okolju, denarnici in zdravju prijaznejše, potovalne navade. Podatki kažejo, da je več kot polovica dnevnih poti, ki jih opravimo z avtomobilom, krajših od dveh kilometrov. 

Aktivna pot v šolo je pomembna za zdravje in dobro počutje otrok. Kot oblika telesne dejavnosti lahko pomaga otrokom ohranjati zdravo telesno težo in pripomore k zdravemu telesnemu in duševnemu razvoju. Čist zrak v okolici šole tudi zmanjša možnosti za razvoj ali blaži potek nekaterih bolezni. Avtomobili, ki v času prihodov v šolo stojijo v prostem teku, namreč za trikrat povečajo izpuste na območju šole. 

Da bi odrasle, ki imajo največji vpliv na to, kako otroci hodijo v šolo, spodbudili k razmisleku, so na IPoP − Inštitutu za politike prostora v sodelovanju s produkcijo Warehouse Collective pripravili tri videe. Slikovito prikažejo želje otrok, ki si v šolo ne želijo z avtomobilom, zakaj je samostojna in aktivna pot dobra zanje in kaj vse nam na poti v šolo lahko ponudi življenje.

Oglejte si videe, ki so nastali v sklopu letošnje kampanje Manj kot dva:

·      https://www.youtube.com/watch?v=-y3YUBLDrd0

·      https://www.youtube.com/watch?v=BpDVoadtqc4

·      https://www.youtube.com/watch?v=mCGuatvf9kg

Statistika jesenskega dela kampanje Polni zagona kolesarimo v službo:

·       Število udeležencev: 825

·       Število prekolesarjenih km: 116.150 km ali 2,9x okoli sveta (obseg ekvatorja)

·       Prihranjen CO2: 18 ton ali kolikor v enem letu absorbira 365 odraslih dreves

·       Število udeležencev, ki so osvojili značko Zvezda stalnica (torej so vsaj v enem tednu izziva kolesarili vsak delovni dan): 326

·       Število udeležencev, ki prej niso kolesarili oz. so malo kolesarili: 27

·       Število udeležencev, ki so osvojili značko Zvezda vztrajnica (torej so kolesarili vsak teden izziva vsaj enkrat): 190

·       Delež občin, iz katerih prihajajo udeleženci: 35 % oz. 75 občin. Največ kolesarjev prihaja iz Ljubljane, Kranja in Maribora, po deležu kolesarjev glede na število prebivalcev pa so poleg Ljubljane vodilne še občine Škofljica, Rečica ob Savinji in Brezovica.

·       Število podjetij, ki so se zagnala z nami: 22 zaposlovalcev je imelo v izzivu sodelujočih 5 ali več zaposlenih. Največ sodelujočih zaposlenih prihaja iz Spara, ki tudi aktivno sodeluje z nami. Aktivno sodelovala in spremljala statistiko pa so podjetja: Acies Bio, Sanolabor, Decathlon in Continental.

Želja po spremembi potovalnih navad ostaja, zato se pobudi Polni zagona kolesarimo v službo in Manj kot dva nadaljujeta.

PARTNERJI PROJEKTA:

Pobuda Polni zagona kolesarimo v službo je nastala v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z IPoP - Inštitutom za politike prostora, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo ter Urbanističnim inštitutom RS.

Več informacij: www.polnizagona.si in ipop.si.