Nepremična kulturna dediščina po poplavah

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Služba za kulturno dediščino je pripravila nekaj napotkov, kako ravnati s kulturno dediščino v fazi sanacije. Potem, ko se poplavne vode začnejo umikati, se prizadevanja za pomoč osredotočijo na vrnitev stvari v normalno stanje. V tej fazi je kulturna dediščina – stavbe nepremične kulturne dediščine in predmeti – še posebej ranljiva, med čiščenjem jo lahko zaradi prenagljenih postopkov po nepotrebnem izgubimo ali poškodujemo.

Nadaljnje korake sanacije in obnove skrbno premislite in načrtujte, vsaka prenagljena odločitev bo lahko imela nepovratne posledice.

a.       Ne glede na okoliščine, se na območje vrnemo, ko je varno!
Upoštevamo vsa pravila, zakone in navodila, ki jih prejmemo od uradnih inštitucij.
Npr.: https://nijz.si/nijz/poplave-v-sloveniji/

b.       Opremimo se z ustrezno opremo in zaščitnimi oblačili.
Npr.: https://www.gov.si/novice/2023-08-11-varnost-pri-ciscenju-po-poplavah/

c.       Prepoznamo morebitne nevarnosti in prosimo za strokovni nasvet in pomoč (elektrika, kemijska onesnaženost (naftni derivati …), biološka onesnaženost (fekalije, plesni …) in podobno.
Npr.: https://www.sos112.si/delovna-podro%C4%8Dja/sile-za-za%C5%A1%C4%8Dito-in-re%C5%A1evanje/civilna-za%C5%A1%C4%8Dita),

d.       Zapremo in odklopimo napeljave in naprave (plin, elektrika …).

a.       Fotografiramo in/ali posnamemo škodo – celoto in podrobnosti – in zapišemo opažanja. Glede na možnosti to izvedemo pred začetkom čiščenja.

b.       Naredimo popise predmetov, premaknjenih arhitekturnih elementov, stavbnih členov, konstrukcijskih elementov, tlakov, poškodb na stenah, stavbnega pohištva, pohištva in drugega.

c.       Predmetov ne zavržemo brez razvrščanja.

d.       Prijavimo škodo. Če je naša stavba razglašena za kulturni spomenik ali evidentirana kot kulturna dediščina, to lahko sporočite pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije po telefonu  ali na spletni stani izpolnite Obrazec za evidentiranje škodnih dogodkov na enotah kulturne dediščine: Evidenca škode prizadetih območij | Zavod za varstvo kulturne dediščine (zvkds.si)

Za pomoč pri ukrepanju se obrnite na strokovne službe in njihove informacije.

a.       Stavbe – nepremična kulturna dediščina:

–        https://www.zvkds.si/sl/kontakt

–        https://gi-zrmk.si/media/uploads/public/_custom/Letak_Sanacije_stavb_po_poplavah.pdf

b.       Umetnine in predmeti kulturne dediščine:

–        Priročnik za ukrepanje ob poplavah – kulturna dediščina:
https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/files/uploads/article/prirocnik_0.pdf

–        https://www.zvkds.si/sl/oddelki

–        http://www.slodrs.si/kako-izbrati-konservatorja-restavratorja-za-predmete-kulturne-dediscine/

–        SMS (sms-muzeji.si)https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/slovenijo-prizadele-najhujse-poplave/poplave-2023-in-kultura/

c.       Arhivsko gradivo, knjige, papir …

–        https://www.gov.si/novice/2023-08-07-ravnanje-z-dokumentarnim-in-arhivskim-gradivom-ob-poplavah/

–        https://www.knjiznice.si/2023/08/09/kako-ravnati-po-vodni-ujmi/

a.       V primeru večjih konstrukcijskih poškodb se posvetujemo s strokovnjakom. Manjše poškodbe saniramo z usposobljenimi izvajalci in poskrbimo za izvedbo začasnih opor.

–        Z začasnimi oporniki in ojačitvami podpremo nestabilne ali nagnjene strukture, konstrukcijo ali elemente.

–        Podpremo izpostavljene temelje ali spodkopana področja.

–        Pritrdimo in utrdimo razpadle ali poškodovane talne in stropne konstrukcije. Pozorni smo na smer premikov in posedke.

b.       Zaščitimo in očistimo streho, da preprečimo nadaljnjo škodo.

–         Začasno prekrijemo poškodovana mesta.

–        Očistimo, popravimo in povežemo žlebove in odtočne cevi. Če je meteorna kanalizacija poškodovana, moramo vodo preusmeriti čim dlje od stavb.

a.       Počasi in previdno spuščamo morebitno zastalo vodo, pozorno spremljamo zunanje in notranje pogoje – npr. nivo vode zunaj, v stavbi in v okolici – in s tem preprečimo dodatne poškodbe.

b.       Ko se voda umika, previdno odstranjujemo ujeto blato in zbrane ostanke vode, da po nepotrebnem ne poškodujemo pokritih elementov ali materialov.

c.       Odstranimo stoječo vodo in z vodo prepojeno pohištvo ter ostanke, ki zadržujejo vlago.

–        Takoj odvedemo vodo iz kleti in zaprtih prostorov. Stoječa voda bi dodatno vlažila stene in zaradi kapilarnega dviga povzročila težave višje.

–        Pohištvo premaknemo ali preselimo v prezračevane in suhe prostore, da se omogoči gibanje zraka in prezračevanje okoli njih.

–        Odstranimo in posušimo z vodo prepojene preproge, škatle, ostale predmete, dokumente in knjige lahko zahtevajo posebno skrb in premislek. https://www.zvkds.si/sl/novice/prirocnik-za-ukrepanje-ob-poplavah-kulturna-dediscina

–        Preverimo in izpraznimo ujeto vodo iz cevi, opreme in kanalov.

d.       Odstranimo z vodo prepojeno izolacijo, če je lahko dostopna in ne da bi poškodovali zgodovinske tkanine, obloge in materiale.

e.       Odstranimo vse talne obloge iz umetnih materialov – vinil, linolej in podobno – da omogočimo maksimalno izhlapevanje vlage.

f.        Previdno odstranimo vlažne dele mavčnih stenskih plošč (kot npr. Knauf).To je porozen material, v katerega se lahko ujamejo razne glive in bakterije in ga ne moremo na enostaven način razkužiti.

g.       Odstranjevanje lesenih oblog, stopnic, talnih oblog ali apnenega ometa morda ni potrebno in bi lahko povzročilo nepotrebno škodo na stavbi. Če dvomite glede svoje stavbe in sestave ometov, se posvetujte z pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

–        Apnenega ometa s sten ni treba odstranjevati. Raziskave so pokazale, da to ne pospeši sušenja sten.

–        Zgodovinsko pomembne materiale naj odstranjujejo le konservatorji – restavratorji ali obrtniki z ustreznimi spretnostmi in izkušnjami.

h.       Zaščitimo lesena tla pred nepotrebno obrabo, dokler niso suha. Ko je les moker, postane mehak in se zlahka poškoduje.

–        Starih lesnih talnih oblog po poplavi ni vedno nujno demontirati. Les v zgodovinskih stavbah je običajno višje kakovosti, kot nov les. Stara lesena tla je mogoče očistiti in se bodo relativno hitro posušila, če bomo poskrbeli za ustrezne pogoje.

–        Zaščitimo in shranimo zgodovinske talne obloge, ki so bile demontirane.

–        Nezgodovinske stenske obloge in opaže, ki lahko zadržujejo vlago v steni, lahko odstranimo, a prej priporočamo posvet s strokovnjakom.

a.       Stavbe lahko sušimo naravno in/ali prisilno. Prisilno sušenje priporočamo kot podporo naravnemu.

b.       Naravno sušenje stavb se izvaja na objektih, ki so grajeni iz paropropustnih materialov. To so stavbe grajene iz kamna, opeke, lesa, gline, apnenih malt, ometov in apnenih beležev. Stavbe, ki so že bile obnovljene s sodobnimi – cementnimi, plastičnimi ipd. gradivi – so manj paropropustne.

–        Naravno sušenje je dolgotrajno, zato ga lažje izvajamo v kleteh in nenaseljenih prostorih/stavbah, obvezno pa v kulturnih spomenikih z umetniškimi predmeti/elementi, kjer s prisilnim razvlaževanjem lahko povzročimo dodatno škodo.

–        Naravno sušenje izvajamo postopoma in nadzorovano. Odpremo okna in/ali vrata in zagotovimo prepih. Za zaščito in varnost po potrebi uporabimo zaslone in zračnike.

–        Naravno sušenje izvajamo dolgotrajno in tudi preko zime – šele zmrzovanje prikaže dejansko navlaženost, zato je šele prva zima preizkus škode na ometih.

–        Omet počasi sušimo, s tem se izognemo krčenju, pokanju in ločevanju plasti.

–        Z izvedbo novih ometov ne hitimo, novi ometi na neosušenem zidu bodo lahko preko zime zmrznili – bodo uničeni – in bo treba obnovo ponoviti.

–        Les naj se postopoma in enakomerno posuši na zraku. V večini primerov bodo leseni elementi zaradi vlage nabreknili in se začeli zvijati, med sušenjem pa bo prišlo do krčenja, furnirane lesene površine pa se lahko ločijo in zvijajo zaradi neenakomernega sušenja slojev.

c.       Prisilno sušenje je podpora naravnemu. Izvajamo ga z mehansko opremo, kot so kondenzacijski razvlaževalniki, ventilatorji, stenski rekuperatorji, klimatske naprave, prepihovanje talnih konstrukcij in mikrovalovno sušenje.

–        Pri sušenju stavb, ki so kulturni spomeniki z umetniškimi predmeti je potrebna skrajna previdnost pri uporabi prisilnih metod sušenja. Razvlaževalniki so lahko koristni na začetku postopka sušenja, hitro sušenje pa lahko škoduje sestavinam kulturne dediščine, zato priporočamo posvet s strokovnjakom.

–        Pretirana raba razvlaževalnikov zraka in grelnikov lahko povzroči nekontroliran prehod vlage skozi omete, kar povzroči čezmerno širjenje, pokanje in prašenje površine, ter lahko nepovratno poškoduje zgodovinske omete s poslikavami.

–        Nenadzorovano sušenje lesa z uporabo razvlaževalnikov in grelnikov bo povzročilo neenakomerno sušenje, kar bo lahko povzročilo zvijanje, upogibanje in cepljenje lesa.

–        Ventilatorsko sušenje lahko poveča količino spor plesni v zraku, če je v prostoru veliko vidne plesni, se v takem prostoru ne zadržujemo predolgo – npr. spalnice.

–        Spremljajmo stanja lesa – če leseni elementi ostanejo vlažni, se lahko razvijejo glive, pride do gnitja lesa in njegovega propadanja.

–        Če je varno/mogoče vklopimo stenski rekuperator ali klimatsko napravo – nižja temperatura kot tudi nižja vlaga zraka zavirata rast plesni.

d.       Namočeno izolacijo v talni konstrukciji – npr. kameno volno –osušimo s prisilnim prepihovanjem.

e.       Ko to zahtevajo razmere, lahko začnemo z ogrevanjem.

–        Ogrevanje lahko pospeši razrast plesni, priporočamo posvet s strokovnjakom in postopka ne prehitevamo – prednost ima naravno sušenje.

a.       Upoštevamo navodila, ki jih prejmemo od uradnih inštitucij
npr. NIJZ: https://nijz.si/nijz/poplave-v-sloveniji/

b.       Sredstvo za razkuževanje izberemo z razmislekom, glede razkuževanja umetniških in zgodovinskih predmetov in površin se posvetujemo s strokovnjaki.

–        Sredstva na bazi klora uničijo tudi spore plesni.
npr. priprava 1 l raztopine za razkuževanje: 0,5 l vode, 5 čajnih žličk varikine in ponovno 0,5 l vode. Pri uporabi v prezračenem prostoru uporabimo zaščitna očala, rokavice in masko.

–        Alkohol ne uniči spor plesni.
npr. 60–80 % etanol uporabimo neposredno, absolutni ali 98 % etanol razredčimo: 0,7 l (7 decilitrov) etanola in 0,3 l vode.

–        Alkoholni kis ne uniči spor plesni.
npr. jabolčni kis deluje drugače in ni primeren za razkuževanje!

c.       Apno se je v historični gradnji tradicionalno uporabljalo za dezinfekcijo, zato priporočamo popravila zidov z apnenimi maltami in beljenje z apnenim beležem.

–        Pred uporabo apna moramo preveriti sestavo obstoječih malt in opleskov zaradi združljivosti materialov, pri tem priporočamo posvet s strokovnjakom.

–        Pred beljenjem bivalnih prostorov in prostorov za živali z apnom v celoti odstranimo predhodne sodobne opleske – zaradi njihove paronepropustnosti – in upoštevamo navodila proizvajalca in strokovnjakov.

d.       S segrevanjem gradiv na 100 C in več uničimo biološke škodljivce.
V tradicionalni gradnji so gradbeni material – pesek, prod za nasutje in podobno– pred vgradnjo zažgali in tako uničili vse biološke dejavnike, ki bi lahko škodili drugim gradivom in ljudem. Postopek je v nekaterih primerih mogoče ponoviti.

a.       Med čiščenjem po poplavah vzdržujemo dobro higieno. Stik s poplavnimi vodami zmanjšamo na minimum.

b.       Preostalo blato, umazanijo in poplavne ostanke z vseh površin speremo s sladko vodo. Na zgodovinskih materialih in elementih ne uporabljamo vode pod visokim pritiskom. Pri okrasnih in poškodovanih elementih moramo biti še dodatno previdni.

–        Pred čiščenjem z vodo ponovno preverimo in izklopimo vso elektriko.

–        Preverimo električne vtičnice, mehanske odprtine itd. in vse temeljito speremo in natančno posušimo. Vso napeljavo naj pred nadaljnjo uporabo preveri strokovnjak.

c.       Preverimo trdnost ometov in štukatur; nepovezana mesta pritrdimo ali jih pazljivo dokumentiramo in elemente ročno demontiramo. Nepritrjene elemente skrbno dokumentiramo, označimo in shranimo za ponovno namestitev. To nalogo naj opravi strokovnjak z izkušnjami in referencami na tem področju.

–        Omete in štukaturo je mogoče začasno podpreti z uporabo vezanih plošč in lesenih vezi. Za zaščito vseh dekorativnih elementov pred dodatnimi poškodbami pri uporabi te metode uporabimo npr. zaščitno penasto blazino.

–        Posamezne dele ometa in štukature je mogoče z vijaki in podložkami ponovno pritrditi, tu moramo biti pozorni in skrbno izbrati mesta pritrditve.

–        Če so apneni ometi kontaminirani, jih odstranjujemo le do višine namočenosti – prva zima z zmrzaljo bo pokazala realno stanje poškodb.
Popravilo ometov s poslikavami naj izvedejo strokovnjaki:
Za ometavanje in popravilo ometov na zgodovinskih objektih priporočamo uporabo apnenih ometov in beležev, ker so paroprepustni.
Navodila za izvedbo: https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/prirocnik-za-apno

d.       Okrasni leseni elementi se lahko med poplavo zrahljajo ali odlepijo. Preverimo, ali je les zrahljan, poškodovan ali propadajoč. Zrahljane elemente znova pritrdimo na svoje mesto ali jih pazljivo dokumentiramo in odstranimo ročno, jih označimo in shranimo za ponovno namestitev. To nalogo naj opravi strokovnjak z izkušnjami in referencami na tem področju.

–        Lesene elemente – npr. okrasne profile – pritrdimo z uporabo ali ponovno namestitvijo originalnih pritrdilnih elementov, če je mogoče uporabimo tudi ista/prvotna mesta pritrditve.

e.       Za odstranitev umazanije in madežev uporabljamo standardna čistilna sredstva za gospodinjstvo, ki se ne penijo in niso abrazivna (npr. Arf), po navodilih proizvajalca. Pri delu na ali okoli zgodovinskih materialov moramo biti posebno pozorni in previdni. Po čiščenju uporabimo ustrezno razkužilo, da uničimo klice, bakterije in vonj, ki ga puščajo poplavne vode, kar pa je treba prilagoditi posameznim okoliščinam – intenzivno razkuževanje včasih ni potrebno.

f.        Ne uporabljamo čistilnih raztopin, ki preprečujejo ali ovirajo gibanje vlage v zgodovinskih materialih. Razkuževanje objektov, njihovih sestavin in predmetov kulturne dediščine naj opravi strokovnjak z izkušnjami in referencami. Glede razkuževanja zgodovinskih predmetov se obrnite na strokovnjake, da škoda ne bo nepovratna.