Uporaba gradbenega zakona pri sanaciji

Gradbeni zakon za manjše in nujne posege predvideva popravilo poškodovanih objektov brez predhodne pridobitve gradbenega dovoljenja, s čimer je dana možnost za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru naravnih nesreč.

Priporočljivo je, da si lastnik oziroma lastnica poškodovanega objekta, še pred začetkom izvajanja sanacije poišče pomoč pooblaščenega strokovnjaka. Ta mu bo pomagal oceniti dejansko stanje poškodovanega objekta (tudi skrite poškodbe) in predlagal najustreznejšo rešitev sanacije.

Gradbeni zakon (GZ-1) je lansko leto uvedel novosti, kot sta manjša rekonstrukcija in rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč - nujna rekonstrukcija, ki dajeta investitorjem možnost za hitro in učinkovito sanacijo objektov, poškodovanih v naravni nesreči. Investitor tako glede na obseg poškodb objekta lahko izbira med vzdrževalnimi deli, manjšo rekonstrukcijo, nujno rekonstrukcijo ali pa dovoljenji po rednem postopku.

Če je na objektu na primer samo odstranjena kritina ali razbito okno,  lahko investitor to vedno nadomesti z novo kritino, novim oknom. GZ-1 taka dela uvršča med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Kaj se šteje za vzdrževalna dela, je navedeno v Prilogi 3 Uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa še pojasnjeno v tehnični smernici TSG V-006:2022 razvrščanje objektov na 41. strani. V prostorskem aktu občin so lahko predpisane tudi dopustne kritine ali drugi oblikovni pogoji, o čemer se je treba pozanimati na občini.

Če se poškodbe nanašajo na posamezne konstrukcijske elemente (poškodovano je ostrešje ali poškodovana je nosilna stena) in sanacija tega presega vzdrževalno delo lahko investitor zamenjavo obstoječe poškodovane konstrukcije izvede kot manjšo rekonstrukcijo, za katero prav tako ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Manjšo rekonstrukcijo je treba izvesti na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, s katerim se predvidi ustrezna rešitev. Po izvedeni manjši rekonstrukciji ta pooblaščeni strokovnjak ustreznost izvedenih del pisno potrdi. Kaj sodi med manjšo rekonstrukcijo, je določeno v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa je pojasnjeno v TSG na straneh 38 do 40.

Če gre za hujšo poškodbo, pri kateri je bilo poškodovanih več konstrukcijskih elementov (del nosilnih sten in streha, ali pa poškodba vpliva na celotno nosilno konstrukcijo), pa GZ-1 prinaša možnost sanacije z nujno rekonstrukcijo. Gre za nujen ukrep, ki je namenjen izključno reševanju oziroma sanaciji obstoječih objektov na način, da se jih v čim hitrejšem času povrne v prvotno stanje (enaki gabariti, enak namen, enaka zunanjost). Zakon zato te rekonstrukcije omejuje na gradnje,  ki so nujne za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in se z deli začne najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči. Za te gradnje gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, je pa pred gradnjo treba izvesti prijavo začetka gradnje. Prijavi se priloži izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča izvedbo teh del.

Investitor mora za nujno rekonstrukcijo imeti imenovanega nadzornika. Investitor mora nadzornika imenovati tudi v primeru nujne rekonstrukcije  nezahtevnega objekta, če gradnje ne bo  izvajal izvajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 16. člena GZ-1.

Po končani nujni rekonstrukciji je za zahtevne ali manj zahtevne objekte treba pridobiti še uporabno dovoljenje, ki se pridobi na podlagi izdelane projektne dokumentacije izvedenih del.

Le če je objekt v celoti poškodovan do te mere, da se ga v celoti odstrani, ali če želi investitor istočasno s sanacijo poškodovanega objekta tega tudi spremeniti (na primer dozidati) ali pa če je poškodovani objekt nelegalen objekt, mora investitor za gradnjo novega objekta ali njegovo spremembo pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje po rednih določbah.