Pozdravni nagovor župana

Na Slavnostni akademiji ob občinskem prazniku je imel župan Tine Radinja pozdravni nagovor. Tokratna slavnostna govornica je bila sicer predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. V svojem govoru (KLIK) je med drugim Ločanke in Ločane pozvala, da naj bomo ponosni na svojo bogato zgodovino in iz nje črpajmo navdih za prihodnost. Tudi župan Tine Radinja se je ozrl v preteklost, na kateri gradimo sodobno Škofjo Loko. Objavljamo nagovor v celoti (Velja govorjena beseda.)

Spoštovana predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, spoštovani predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, spoštovane nagrajenke in nagrajenci, dragi gostje, cenjene občanke in občani, Škofja Loka danes praznuje!

Pravzaprav pisana Loka prešerno praznuje že ves mesec. A prav na današnji dan leta 973 se je zgodil prvi zapis naših krajev. To je simbolna točka vstopa - v svet in v zgodovino.

Zato bo ta govor zgodovinski.

Ne, tako briljanten da bi si ga vsi zapomnili, ampak ker bo kratek pregled naše zgodovine.

Leta 973 se je začela pisati dolga zgodba mesta ob sotočju Sor, ki je postalo upravno, gospodarsko in kulturno središče. Nad mestom je zrastel mogočen grad, čez Soro Kamniti most, najstarejši ohranjeni v Sloveniji.

Mesto je preživelo leta 1511 strašen potres. Po obnovi pa je Plac zasijal v čudovitih barvah, ki z gradom in z zvonikom šentjakobske cerkve tvori značilno mestno veduto.

Za duhovni in kulturni utrip sta skrbela nunski in Kapucinski samostan, v katerem je nastal Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku.

Že leta 1870 Loka dobi železnico, 1894 pa zasveti električna luč, in ta je - kot prva električna mestna razsvetljava na Kranjskem - razsvetlila vstop v nove, moderne čase.

Tukajšnje umetniško ustvarjanje slovenskih impresionistov pisano Loko povzdigne v Slovenski Barbizon in rojstno mesto slovenske likovne moderne. Podobe loške pokrajine: Sejalec, Kamnitnik, Pomlad in Loka v snegu so za vselej, neizbrisno vtisnjene v nacionalni spomin.

Po koncu druge svetovne vojne se je začel velik gospodarski in demografski razvoj ter prostorska širitev mesta.

Svojo tisočletnico je mesto dočakalo kot sodobno regionalno in upravno središče celotnega škofjeloškega območja.

Z osamosvojitvijo Slovenije in z vstopom v evropske integracije se je škofjeloško gospodarstvo uspešno prestrukturiralo. Občina ima danes zelo razvito, razvejano obrtništvo in podjetništvo, ki temelji na tradiciji domače obrti in umetnosti.

Danes na teh stoletjih gradimo. Naš razvoj odločno obračamo v bolj trajnostno smer, v smer sonaravnih okoljskih in prometnih politik, socialne vključenosti in družbene kohezije. Velik poudarek posvečamo kakovosti izobraževanja, kulturnemu ustvarjanju, sociali, družbeni solidarnosti in s ponosom poudarjamo, da smo občina prostovoljk in prostovoljcev.

Nadvse cenimo šport in rekreacijo, škofjeloški športniki in športnice so naši ambasadorji po vsem svetu.

Sistematično obnavljamo kulturno dediščino. Pravkar smo obnovili Loški grad, Kamniti most, Marijino znamenje, začenja se celovita obnova Mestnega trga - našega Placa, ki predstavlja simbolno in vsakodnevno srce Loke.

Pisana Loka nas navdihuje. Vsi skupaj pa gradimo živo, zeleno in solidarno skupnost – ker samo tako bomo praznovali še stoletja.

Vesel in ponosen sem, ko vidim, koliko srčnih in predanih ljudi deluje med nami za našo skupnost.

Letošnje nagrajenke in nagrajenci prihajajo z vseh področiji, na katera smo v Loki ponosni, in smo jih smelo razvijali ter krepili skozi stoletja. To so someščani in someščanke, ki so se izkazali s skrbjo za soljudi, za domače, lokalno okolje ter s svojim vrhunskim umetniškim ustvarjanjem vest o Loki ponesli daleč, daleč ...

Kot vedno rad ponavljam - tudi in predvsem zaradi vseh vas smo skupnost, v kateri je nadvse prijetno živeti in ustvarjati. Hvala, da danes vse to praznujete skupaj z nami!