Na Placu razstava o dediščini

Na Mestnem trgu je na ogled razstava, ki je posvečena Unescovi dediščini v Slovenijo. Obenem obeležuje 50 let od sprejetja Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki je bila sprejeta 16. novembra 1972 na srečanju generalne konference UNESCO.

Na Seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine ter Reprezentativnemu seznamu nesnovne dediščine je skupno devet vpisov slovenske kulturne, naravne in nesnovne dediščine.  

Na seznam Unescovega Reprezentativnega seznama nesnovne kulturne dediščine človeštva je bil leta 2016 kot prvi vpisan prav Škofjeloški pasijon, prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku in najstarejša ohranjena režijska knjiga v Evropi. Sledili so mu še Obhodi kurentov, Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike ter Klekljanje čipk v Sloveniji. Dediščina živega srebra v Idriji skupaj s španskim Almadénon predstavlja dediščino dveh največjih rudnikov živega srebra. Dve skupini prazgodovinskih kolišč na Igu na Ljubljanskem Barju v seriji 111 izbranih arheoloških območij pričajo o prvih poljedelskih kulturah, ki so se razvile na območju okoli Alp med 5000 in 500 let pred našim štetjem. Škocjanske jame so skoraj šest kilometrov dolg jamski sistem, ki je med največjimi v Evropi, v skupino Starodavnih bukovih gozdov v Evropi pa sta bila leta 2017 dodana tudi pragozd Krokar in gozdni rezervat Snežnik Ždrocle. Ljubljana se ponaša z vpisom stavbnih in urbanističnih del Jožeta Plečnika.

Okno Loške hiše pa opozarja na slovenske vpise na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine: