V slovo Jožici Žnidaršič

Zapustila nas je Jožica Žnidaršič, ki je konec junija prejela zlati grb Občine Škofja Loka za vestno in požrtvovalno delo v dobrobit vseh Ločanov in Ločank ter ohranjanje zgodovinskega pomena naše tradicije. Vsem njenim želimo iskreno sožalje.

Jožica (Jožefa) Žnidaršič se je rodila v kmečki družini, v kateri se je rodilo pet otrok. Bila je četrta po vrsti, poleg dveh bratov in dveh sester. Ko je bila stara komaj tri tedne so zaprli njenega očeta zaradi »posedovanja goriškega časopisa Katoliški glas«, v katerem naj bi bila članek maminega brata Janeza Hladnika, ki je deloval kot izseljeniški duhovnik v Argentini od leta 1936. Tako je očeta videla šele čez eno leto.

Osnovno šolo je obiskovala v Rovtah do vključno 5. razreda in po ukinitvi osemletke so se z avtobusom vozili v Dolenji Logatec. Šolanje je nadaljevala na Gimnaziji Moste v Ljubljani. Po maturi je študirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V času študija je šla za leto in pol v Anglijo zaradi izpopolnjevanja znanja angleškega jezika. Delala je v bolnici v Londonu in vsako popoldne hodila še dodatno na jezikovni tečaj angleškega jezika. Zadnje pol leta je stanovala v Slovenskem domu v Londonu, ki je sprejemal študente, ko so čez poletje prihajali v London.

Tam je brez predhodnega znanja kuhanja pripravljala večerje za vse te študente, celo do 18 oseb hkrati. Že takrat se je naučila prijeti za vsako delo in probleme sprejemati kot izziv, iz katerega se lahko marsikaj naučiš.

Kot štipendistka se je s 1. marcem 1975 leta zaposlila v SOZD Alpetour Škofja Loka kot planer analitik in si pridobila številne delovne izkušnje, tudi pri delu z računalnikom. Pomembno pri tem delu je bilo delati v skupini in tako je spletla vezi pravega prijateljstva, ki jih je gojila za vedno. Od tam je šla leta 1989 v Tekstilindus Kranj, kjer se je kot vodja kalkulacij v proizvodnji spopadla s popolnoma novim področjem dela. Zaradi stečaja je morala kmalu iskati novo delo in se je leta 1991 zaposlila v Hotelu Transturist v Škofji Loki na delovnem mestu vodenje investicij, ki pa jih ni bilo, zato je delala na kalkulacijah in na plačah. Leta 1996 je Fakulteta za matematiko in fiziko vzpostavljala lastno računovodstvo in Jožica je tam našla svoj izziv kot računovodja.

Čez tri leta pa je odšla za pol leta za Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj se je prav takrat organiziral kot skupni zavod in Jožica je bila pomemben člen pri vzpostavitvi računovodskega programa. Leta 2000 je bila kot vodja računovodstva v Podjetju za vzdrževanje avtocest, ki se je nato združilo z DARS, d .d., in tam decembra 2012 dočakala zasluženo upokojitev.

V Škofjo Loko se je iz Ljubljane z možem Francem preselila leta 1978. Kupila sta si stanovanje v stolpnici in si ustvarila družino. Je mati treh sinov, ima sedem vnukov ter eno vnukinjo celo v Argentini. Leta 2010 ji je umrl mož.

Ko so otroci odraščali in so se vključili v alpsko šolo pri Smučarskem klubu Alpetour, se je Jožica tudi kot mati začela udeleževati tekem in kmalu tudi pomagati pri organizaciji, najprej kot sodnica na progi. Hitro so spoznali njeno vestno delo in zagnanost, zato je dobila tudi druge zadolžitve. Leta 1995 je postala sekretarka Organizacijskega odbora za Pokal Loka. To funkcijo je opravljala do svojega konca. Tako je predstavljala zelo pomemben člen tega mednarodno priznanega športnega dogodka, saj se število udeležencev iz leta v leto povečuje, tudi zaradi dobre organizacije. Škofja Loka dosega prepoznavnost tudi po vrhunski organizaciji na športnem področju. Polega tega je še prevzela funkcijo tajnice Smučarskega kluba Alpetour Škofja Loka, ki jo je prav tako opravljala do svojega konca.

Jožica je bila dolgoletna članica in predsednica častnega razsodišča v Društvu Šmarnični romarji. V organizaciji tega društva je preromala Slovenijo in tudi razne kraje v sosednjih državah. Skupaj so prehodili tudi francosko varianto Jakobove poti – Camino v Španiji. Kamorkoli jo je zanesla pot, je s svojo pozitivnostjo širila prepoznavnost Škofje Loke.

Leta 2002 se je aktivno vključila v delo Prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka, kjer je vsa leta tvorno sodelovala kot organizatorka prireditev, organizatorka romanj in kot tajnica.

Bila je ena od ključnih organizatorjev in udeleženka pasijonskih romanj. Aktivno je dodelovala pri vseh predstavah Škofjeloškega pasijona kot statistka in tudi pri ponudbi postnih jedi s strani PD Sotočje za obiskovalce pasijona na predstavah leta 2015.

Bila je organizatorka delavnic pri Pasijonskih dnevih na Mestnem trgu kot tudi vseh drugih delavnic in prireditev v okviru PD Sotočje.

Na vseh javnih prireditvah je bila zadolžena za organizacijo pogostitev, za katero je spekla raznovrstno domače pecivo. Kot tajnica društva je pripravljala program dela za prijavo dejavnosti na Občino, poročila za preteklo leto in zaključni račun društva.

Leta 1992 se je včlanila v Slovensko krščansko demokratsko stranko in tudi po združitvi s Slovensko ljudsko stranko je svojo aktivnost in sodelovanje nadaljevala v politiki. Kot članica SLS je bila zelo aktivna v občinskem odboru stranke ter izvršilnem odboru SLS Škofja Loka ter je bila tudi članica Zveze upokojencev pri SLS. Tudi tukaj je vestno pisala zapisnike, v času volitev pa je bila še posebej aktivna na stojnicah in pri pridobivanju glasov.

V mandatu 2002-2006 je bila na predlog stranke SLS imenovana v Nadzorni odbor Občine Škofja Loka, kjer je kot podpredsednica skrbela za strokovno plat pregledov in poročil.

V obdobju 2002-2006 je bila članica Sveta Zavoda za šport, imenovana s strani občinskega sveta.

Nato je bila dva mandata zapored izvoljena v občinski svet 2006-2014. Kot občinska svetnica se je udejstvovala predvsem na področju šolstva in kulture in se zavzemala za uvedbo subvencije za otroke.

Od leta 2006 je bila članica Sveta KS Stara Loka–Podlubnik, v mandatu 2014 do 2018 je bila izvoljena za predsednico. Kot članica sveta krajevnih skupnosti je bila aktivna pri raznih akcijah v kraju, kot predsednica pa se je aktivno vključila v pogovore in usklajevanja med ljudmi in Občino pri reševanju odprtih vprašanj komunalnega urejanja kraja in poti. Najbolj pa je bila ponosna na glasilo KrajanČvek, ki so ga izdali dvakrat v tem mandatu.

Že tretje leto je vsako jutro vodila PEŠ BUS z Veštra do OŠ Ivana Groharja za otroke od drugega do četrtega razreda.

V okviru PD Sotočje je sodelovala z ekipo na sejmu Alpe Adria, kjer so predstavljali Škofjo Loko.

Večkrat je sodelovala z ekipo PD Sotočje tudi pri televizijskih oddajah o Škofji Loki, v oddaji Dobro jutro so bile trikrat predstavljene tradicionalne jedi in običaji, ki so jih posneli in prikazali kot tradicionalno kulturno zgodovinsko dediščino.

Na dan vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 1. maja 2004, je bila organizatorka in udeleženka Pohoda v Evropo – romanja iz Škofje Loke h Gospe Sveti, ki ga je posnel SAZU kot simbolično dejanje.

Sodelovala je v Župniji Stara Loka, kjer je bila organizatorka pletenja vencev za birme, zlate maše in druge priložnosti, organizatorka pogostitev na prireditvah v Crngrobu. Skupaj z župnijo je v okviru PD Sotočje organizirala peš romanje na Šmarno goro, k Sv. Florijanu, Starološkega romarja.

Bila je prostovoljka pri dobrodelni akciji Fundacije svečka »Manj svečk za manj grobov«. Cilj vsakoletne akcije je pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo sedaj, v času življenja, jim pomagati, da je njihovo življenje bolj kakovostno.

Kot dolgoletna krvodajalka je kri darovala več kot 30 krat.

Udeleževala se je planinskih pohodniških tur v tujini.

Bila je aktivna članica pri športnem društvu Partizan, članica tekaške skupine, s katero je trenirala dvakrat na teden in se udeleževala tekmovanj na 10 km, tudi škofjeloškega Teka štirih mostov.

Kot sopranistka je sodelovala pri pevski skušini Blegaške sinice, ki deluje v okviru Društva podeželskih žena Poljane.

Na prireditvah se je velikokrat oblekla v gorenjsko narodno nošo, ki sta jo naredili sami skupaj s sestro.

Kljub številnim aktivnostim ji ni zmanjkalo časa za vrtnarjenje in varovanje vnukov, kadar so jo potrebovali. Najbolj pa jih je razveselila z domačimi piškoti, jabolčno pito in »štrudlom«.

Polega aktivnega članstva v društvih Smučarski klub Alpetour, Prosvetni Društvo Sotočje, Šmar Društvo šmarničnih romarjev, SLS, DPŠ Blegoš, Partizan Škofja Loka je bila še članica pri številnih društvih, med njimi Društvo diabetikov, Kulturno zgodovinsko društvo Lonka, Gibanje za življenje, Društvo upokojencev, Univerza DU, Društvo prijateljev svete dežele.

Bila je tudi botra dvema otrokoma v Etiopiji, prijateljica radia Ognjišče, podpornica Slovenske Karitas, Rdečega križa, Krščanskega bratstva invalidov in drugih.

Gospa Joži, kot smo rekli Ločani in Ločanke, je res s svojim vestnim delom in zagnanostjo ter nenazadnje tako široko razvejano aktivnostjo veliko pripomogla k prepoznavnosti občine Škofja Loka kot tudi pri ohranjanju zgodovinskega pomena naše tradicije. Občina Škofja Loka se ji je konec junija zahvalila z zlatim grbom. Aplavz vseh navzočih ni in ni pojenjal ...

Jožica, hvala in počivajte v miru. Vsem njenim pa iskreno sožalje.