Skupna pobuda županov za navezavo Škofje Loke in s tem 4. razvojne osi na slovensko avtocestno omrežje

Župani občine Škofja Loka Tine Radinja, občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, občine Žiri mag. Janez Žakelj, občine Železniki mag. Anton Luznar, občine Medvode Nejc Smole, občine Vodice Aco Franc Šuštar in mestne občine Kranj Matjaž Rakovec so ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu, ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku, Direkciji RS za infrastrukturo in DRI upravljanje investicij poslali pismo s pobudo za navezavo 4. razvojne osi na slovensko avtocestno omrežje.

Kraji in območja, ki ležijo ob 4. razvojni osi, tvorijo eno razvojno najbolj dinamičnih območij v državi. 4. razvojna os, ki povezuje zgornje in srednje Posočje ter Idrijsko-Cerkljansko z Gorenjsko regijo in Osrednjo Slovenijo, na zahodu pa se navezuje na severno Italijo, ne predstavlja le strateške prometne poti, pač pa je v pravem pomenu transregionalni razvojni pospeševalec.

Vloga in pomen 4. razvojne osi ter centralnih naselij in zaposlitvenih središč, ki ležijo ob njej, se je močno okrepil z izgradnjo Poljanske obvoznice v Škofji Loki in Gorenjevaške obvoznice. Letošnji podpis protokola med Ministrstvom za infrastrukturo in Občinama Gorenja vas-Poljane in Cerkno o umeščanju trase prometne povezave med Hotavljami in Cerknim je zelo pozitivna novica.

Idrijsko-Cerkljansko in Škofjeloško se uvrščata med družbeno-gospodarsko najbolj dinamični in razvojno propulzivni območji, ki med drugim izkazujeta demografsko stabilnost oz. populacijsko vitalnost. Območje v zadnjih letih doživlja tudi postopen, na trajnostnih načelih temelječ, razvoj zelenega in kulturnega turizma.

Ena največjih pomanjkljivosti celotnega Škofjeloškega in Idrijsko-Cerkljanskega območja pa je prav njuna (relativna) prometna odmaknjenost oziroma oddaljenost od slovenskega avtocestnega sistema.

Odsotnost navezovalne ceste na avtocestno omrežje povzroča izredno obremenjenost predvsem s tovornim prometom – in posledično emisijami izpustov toplogrednih plinov v prometu - na obstoječih regionalnih cestah Škofja Loka–Jeprca in Škofja Loka–Kranj ter v okoljsko ranljivem dolinsko-kotlinskem svetu Kranjsko–Sorškega polja, na širšem vplivnem območju obeh prometnic. Gosti tokovi tovornega prometa prometno in ekološko obremenjujejo tudi mestno središče Medvod in nekatera naselja v občini Vodice.

Obenem se zaradi prometne preobremenjenosti navedenih cestnih povezav podaljšuje potovalni čas in zmanjšuje prometna pretočnost, slabša se prometna varnost, posledično pa zaradi navedenega naraščajo družbeno ekonomski stroški, negativne posledice za prebivalstvo in gospodarstvo.

Zato si župani štirih občin iz Škofjeloškega, MO Kranj, Medvod ter Vodic skupaj prizadevajo za kar najhitrejšo umestitev in izgradnjo nove povezovalne ceste Trata–Meja in nove navezovalne ceste Škofje Loke na avtocestno omrežje Meja–Vodice, ki bi širše Škofjeloško območje neposredno navezali na avtocestno omrežje ter razbremenilo obstoječi regionalni cesti in središče Medvod.

Optimalna prostorska umestitev in prometna navezava 4. razvojne osi na avtocestni sistem pa je tudi v interesu Občine Vodice, kot vse pomembnejšega prometnega in logističnega vozlišča.

Do zdaj so bile skupaj pripravljene in izvedene že številne aktivnosti

Maja 2017 je bila izdelana Analiza obsega prometa za navezovalno cesto Škofja Loka–AC (A2), ki jo je izdelal DRI in je pokazala, da je od štirih variant najustreznejša varianta 2A, to je povezava Meja–Vodice. Junija 2017 je bila podana pobuda šestih občin (Škofja Loka, Medvode, Gorenja vas–Poljane, Železniki, Žiri, Mestna občina Kranj) za umestitev nove navezovalne ceste 4. razvojne osi na avtocestno omrežje in februarja 2018 je sledil sestanek županov s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo RS.

Dogovorjeno je bilo, da se prioritetno obravnava odsek na trasi Kranj (Meja)–Škofja Loka (Trata). Direkcija RS za infrastrukturo je odprla nov infrastrukturni projekt in avgusta 2018 je bil podpisan Dogovor o sodelovanju, št. 2431-18-001139 za novo povezovalno cesto Kranj (Meja)–Škofja Loka med Republiko Slovenijo, Ministrstvom za infrastrukturo, Mestno občino Kranj in Občino Škofja Loka.

DRSI je v februarju 2019 pripravila projektno nalogo za novelacijo strokovnih podlag nove povezovalne ceste Kranj–Škofja Loka in septembra 2019 je bil podpisan Dogovor o sodelovanju pri umestitvi nove povezovalne ceste Kranj (Meja)–Škofja Loka v prostor med občinama Kranj in Škofja Loka. Z izbranim izdelovalcem PNG Ljubljana, d.o.o., je bila februarja 2020 podpisana pogodba za izdelavo novelacij strokovnih podlag nove povezovalne ceste Kranj–Škofja Loka, ki se trenutno na obeh Občinah že umešča v prostor na nivoju OPN (na parcelo natančno). Sprejem OPN obeh občin je predviden v letu 2023.

Kot rečeno, gre za nujnost preusmeritve celotnega tovornega prometa na novo cestno povezavo Škofja Loka–Meja. Na ta način se bosta razbremenili obstoječi regionalni cesti Škofja Loka–Jeprca R1-210/1078 in Škofja Loka–Kranj R1-210/1109 ter središče Medvod, ki tudi s predvideno izgradnjo AC Kranj Sever ne bosta razbremenjeni tovornega prometa.

Naslednji logični in nujni sistemski korak je umestitev in izgradnja nove navezovalne ceste od Meje do AC omrežja.

Analiza obsega prometa, ki jo je izvedel DRI v letu 2017, je pokazala najustreznejšo navezavo Škofje Loke na avtocestno omrežje po varianti A2 (Trata–Meja–Vodice). Varianta 2A je s prometnega vidika najbolj optimalna oz. prevzame od vseh možnosti največ prometa. Nova povezava bi imela po primerjavi prometnih obremenitev iz prometnega modela za leto 2030 med primerjalnim omrežjem in varianto 2A do 12.000 vozil na delavniški dan, kar pomeni preračunano na PLDP:

• na odseku med Škofjo Loko in R1/211-0211 8.000 do 11.000 vozil dnevno,
• na odseku med R1/211-0211 in AC (A2) med 5.000 in 7.000 vozil dnevno.

Predlog vseh izpostavljenih županov je, da se trasa variante 2A (odsek na 4. razvojni osi):

• ustrezno naveže na obstoječo cestno infrastrukturo in predstavlja najustreznejšo povezavo Loškega območja z AC omrežjem. Gre za navezavo na A2 in nato preko Vodic– Žej–Mengša–Želodnika na A1:
• poteka po ravninskem terenu in izven območja poselitve,
• sledi koridorjem obstoječe infrastrukture (cesta in daljnovod),
• reko Savo prečka na njenem najožjem delu,
• je prometno, ekonomsko in prostorsko najoptimalnejša povezava loškega območja z AC omrežjem.

Zato so omenjeni župani naslovnike kot pristojne strokovne organe prosili, da se čim prej opredelijo do skupnega predloga v zvezi z navezovalno cesto od Meje do AC omrežja in pristopijo k pripravi ustreznih strokovnih podlag, ki bodo omogočile izdelavo državnega prostorskega načrta za ta odsek 4. razvojne osi.