KS Trata

Uradne ure: 

ponedeljek:  od 10.15 do 15.00 ure

Malica:  12.00-12.30

sreda:              od 14. 00 do 16.00 ure, dosegljivi tudi na telefonski številki 040 162 710, Blaž Jesenko ali 04 5112 305, tajništvo KS Trata.

Novice KS

Predstavitev KS

Širše območje škofjeloškega ozemlja, kamor spada tudi celotno območje Krajevne skupnosti Trata z vasmi Trata, Lipica, Draga, Gosteče, Pungert, Hosta, Suha, Frankovo in Hafnerjevo naselje ter delom Kidričeve in Ljubljanske ceste, je leta 973 nemški cesar Oton II., podaril freisinškim škofom. Najstarejša vas v naši krajevni skupnosti je Suha, ki je bila imenovana že v darilni listini. Uradni jezik je bil takrat latinski in ime te vasi je bil Suzane. Leži ob Sušici pred njenim izlivom v Soro. Vas je bila po prvi svetovni vojni še popolnoma ločena od mesta. Staro vaško jedro je imelo nekaj mogočnih domačij. Pomembna je tudi Suška cerkev, ki stoji na robu višje terase zunaj vasi. Freske v cerkvi sta (v prvi polovici 16. stoletja) narisala znana mojstra Jernej iz Loke in »suški mojster«, naša zadnja gotska slikarja. Glavni oltar je leta 1672 izdelal loški podobar Janez Jamšek. Nastanek vasi na desnem bregu Sore sega v 12.stoletje. V vasi Gosteče je cerkev Sv. Andreja, ki je bila zgrajena leta 1515, po nekaterih zapisih pa že prej. Poleg njene izjemne srednjeveške arhitekture in fresk, ji daje poseben pečat povsem ohranjen lesen kasetiran strop, katerega je izdelal loški podobar Janez Jamšek.

Vas Trata je nastala kasneje in je posledica selitve gospodarskih objektov bliže poljem.

Skozi stoletja se je ohranilo malo prvotnih slovenskih priimkov, ki danes zvenijo malce smešno. Na primer: Jurij Prazna Vreča je bil dolžan Markosu Trdo Železo dva mernika žita. Poleg slovenskih pa zasledimo tukaj še italijanske, ogrske ter nemške priimke.

V letu 1900 so pričeli v Križajevi jami – Suha (Nova vas), sedaj Frankovo naselje nasproti samopostrežne trgovine, graditi hiše. Prva je bila zgrajena pri Kruhku, kjer so imeli tudi manjšo kmetijo do leta 1960 - sedaj trgovina Alpcolor. Ime Kruhek je dobila, ker je njihov ded šel v Ameriko s trebuhom za kruhom. Do leta 1955 so v Križajevi jami zgradili 21 hiš. Krajani so bili aktivni tudi na športnem področju (strelstvo, namizni tenis, nogomet…) kakor tudi v dramski sekciji, ki se je odvijala v prostorih Gorenjske predilnice, kjer so imeli tudi kino dvorano. V letu 1963 je bila zgrajena OŠ Cvetko Golar. V letu 1964 je zbor občanov Trate razpravljal o zazidalnem načrtu Suha novi del, na katerem so obravnavali gradnjo hiš, cest, varstvene ustanove, trgovin…V letu 1968 se je Suha (Nova vas) razdelila v Frankovo in Hafnerjevo naselje. Prvo je dobilo ime po Ivanu Franku, borcu Loške čete z Godešiča, ki je že 19.12.1941 odšel v partizane in v boju padel leta 1942. Drugo je imenovano po vodji judenburškega upornika (1918) Antona Hafnerja, ki se je skupaj z drugimi slovenskimi fanti uprl nesmiselni vojni moriji, ki jo je takrat vodila Avstro-Ogrska monarhija. Zahteval je uresničitev njihovih želja kot so: končanje vojne, vrnitev v domače kraje, ločitev naših krajev iz Avstro-Ogrske, ustanovitev samostojne Slovenije. Upor je vojaška enota Avstro-Ogrske monarhije zadušila, upornike pa predala vojaškemu sodišču, ki jih je po kratkem postopku obsodilo na smrt.

Leta 1967 so Stari Dvor preimenovali in vključili v sklop Kidričeve ceste.

Industrija v naši krajevni skupnosti ima tudi zgodovinsko ozadje. Krčenje bogatih gozdov in širitev kmetijskih površin je imelo za posledico nastanka oglarskih kop oz. oglarstva. Pri gradnji marsikatere hiše so pri postavitvi temeljev naleteli na oglarsko kopo. Produkti so končali v raznih železarnah oz. kovačijah. Danes tu stoji najmočnejši del škofjeloške industrije.
S selitvijo industrije na področje Trate, je leta 1979 tudi pričelo uradno delovanje Krajevne skupnosti Trata. Sami začetki druženja in reševanja problemov v kraju segajo v leto 1961. Takratne družbne organizacije so v bloku Frankovo 74 namenile prostor aktivnim krajanom. Uporabljali so ga pet let, potem pa prostor namenili otroškemu varstvu ter pričeli z gradnjo sedanjega vrtca na Trati. Prostore za delovanje so potem dobili v kletnih prostorih bloka Frankovo 74a. Krajani so aktivno sodelovali pri razpravah o zazidalnem načrtu, ki ga je takrat pripravljal Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora Občine Škofja Loka. V letu 1974 so izglasovali samoprispevek za graditev športnega parka na Trati (denar so takrat namenili za druge namene), ki pa šele sedaj počasi dobiva podobo športnega parka. Področje poselitev Krajevne skupnosti Trata se je zelo hitro širila, saj je bil preliv prebivalstva, zaradi širitve industrije ter s tem zaposlitve, zelo velik.

Junij 2008

KS Danes

Krajevna skupnost Trata je ustanovljena za območje naselji in ulic: Hafnerjevo naselje, Frankovo naselje, Ljubljanska in Kidričeva cesta vzhodno od potoka Suha, večji del krajevne skupnosti pa so še vasi Suha, Lipica, Trata, Hosta, Pungert, Gosteče, Draga. Naša krajevna skupnost se razprostira na 1.085,70 ha in ima 4.508 prebivalcev (1.1.2010). Krajevna skupnost Trata je po površini razgibana. Ima stanovanjska naselja – Frankovo in Hafnerjevo, v katerih so bloki in individualne hiše. Poseben čar Frankovemu naselju daje lep gozdni park, ki se razprostira med bloki, osnovno šolo, varstveno ustanovo, otroškimi igrišči, teniškimi igrišči, balinarskim igriščem. Ob osnovni šoli je zgrajena športna dvorana (leta 2009). V KS Trata imamo še: knjižnico, policijsko postajo, gasilce, trgovski center v Starem dvoru, samopostrežno trgovino v Frankovem naselju, manjše trgovine, industrijsko in obrtna cono, pokopališče....

Krajevna skupnost Trata je pravna oseba javnega prava, ki zadovoljuje svoje skupne potrebe v okviru Ustave, Zakona, Statuta Občine Škofje Loke. Krajevna skupnost varuje skupne koristi svojega prebivalstva tako, da samostojno izvaja naloge, ki so nanjo prenesene iz občinske pristojnosti, daje mnenja pri sprejemanju sklepov občinskih in državnih organov v zadevah, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in krajane krajevne skupnosti. Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Ima 15 članov, njihov mandat traja štiri leta. Predsednika/co sveta, člani izvolijo na prvi seji iz vrst izvoljenih krajevnih svetnikov. Svet krajevne skupnosti na sejah odloča o vseh zadevah , ki jih občina prenese na krajevno skupnost in v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost zlasti pa:
• sprejema finančni načrt, zaključni račun KS in druge sklepe vezane na finančno in materialno poslovanje krajevne skupnosti,
• odloča o pritožbah krajanov,
• zagotavlja informiranje krajanov ,
• koordinira delo krajevnih odborov in zagotavlja pogoje dela krajevnih odborov,
• sklicuje zbore krajanov,
• imenuje stalne in začasne komisije za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti.

Športni park Trata

Po referendumskem programu leta 1976 (referendum 1974) je bilo določeno, da se na Trati zgradi športno igrišče (denar so takrat namenili drugim krajevnim skupnostim). Zazidalni načrt Frankovo naselje I. faza (Uradni vestnik Gorenjske, št. 29/80) je predvideval gradnjo športnih igrišč. Krajevna skupnost je pri svetu KS ustanovila gradbeni odbor za izgradnjo športnega parka. V februarju 1981 je krajevna skupnost dobila soglasja lastnikov za odkup štirih (4) parcel nacionaliziranega zemljišča. V istem letu je bil svet KS Trata in gradbeni odbor za izgradnjo športnega igrišča na Trati seznanjen s postopki pridobitve zemljišč in programom dela za leto 1982. V letu 1983 so dokončali in dali v uporabo večnamensko ploščad pri OŠ, skakališče in balinišče s servisnim objektom. Financirali so tudi koše in plošče za košarko, razsvetljavo in postavitev stebrov za ograjo. Sprejeli so tudi sklep, da se Balinarskemu klubu da v brezplačno upravljanje balinišče in servisni objekt s pripadajočim zemljiščem ter OŠ Cvetko Golar se brezplačno prenese v upravljanje večnamenska ploščad, skakališče in stebri za ograjo s pripadajočim zemljiščem.

90. letih je krajevna skupnost zgradila teniška igrišča. Upravljanje je prevzelo Športno društvo Trata, ki pa v zadnjih letih ne deluje več. Tako je krajevna skupnost za upravljanje iskala druge najemnike. V letu 2008 je upravljanje prevzelo Balinarsko društvo Trata.

Junij 2008

Gospodarstvo v KS

Razvoj žagarstva v naših krajih se je pričel že okrog leta 1350 in do leta 1900 je bilo v okolici Škofje Loke kar 144 žagarskih obratov. Leta 1905 je veleposestnik Franc Dolenc vpisal svoje lesno podjetje v matično knjigo podjetij. Do druge svetovne vojne je zabeležen hiter razvoj privatnega lesnega gospodarstva. Po drugi svetovni vojni nastane težnja po združitvi večjih podjetij. Tako je leto 1955 pripeljalo do ustanovitve podjetja Medzadružni lesni kombinat Jelovica Škofja Loka.

V letu 1925 je bilo ustanovljeno podjetje LTH – tovarna hladilnih naprav. Na Trato so se selila tudi druga podjetja. EGP – leta 1958, Knauf Insulation (Termika, Termo) - leta 1958, leta 1972- Alpetour Bandag, leta 1973 - Odeja. Svoje prostore za delovanje so dobili tudi še ABC Loka, Egoles, Alpetor špedicija in transport, Peks, Limos, Šibo Difa, Indramat elektromotorji…..

S selitvijo industrije na območje KS Trata se je pojavil tudi problem onesnaženja zraka in vode. Veliko časa in energije so predstavniki krajevne skupnosti (obravnavali tudi na zborih krajanov) porabili oziroma namenili za sanacijo razmer onesnaževanja zraka tako, da so opozarjali oz. zahtevali od onesnaževalcev (industrije), da resno pristopijo k sanaciji razmer.

Tako so tudi v letu 1974 na občnem zboru obravnavali poročilo SEPO glede že zgrajene II. linije proizvodnih prostorov, kjer SEPO poudarja neustreznost lokacije na predelu Sorškega polja glede take proizvodnje. Svet KS Trata je na svoji redni seji 5.11.1980 obravnaval predlog za soglasje k zazidalnemu načrtu gradnje III. in IV.faze proizvodnih prostorov »Termike« Tudi takrat so se spraševali ali je res potrebno, da na Trati ostanejo samo onesnažen zrak in voda ter uničena plodna zemlja.

Tudi danes krajevna skupnost in krajani opozarjajo na onesnaževalce in od njih zahtevajo sanacijo razmer.

Junij 2008