2.konferenca - Družbena odgovornost podjetij

Občina Škofja Loka je na razpisu v sklopu programa „Evropa za državljane 2007-2013“ uspešno kandidirala s projektom "MAJHNA EVROPSKA MESTA – ŽIVA, KREATIVNA IN INOVATIVNA MESTA ZA ŽIVLJENJE IN DELO".

Projekt vključuje tri mednarodne konference in združuje ljudi iz lokalnih skupnosti, iz različnih delov Evrope, ki si delijo in izmenjujejo izkušnje preko plenarnih predavanj, delavnic in prenosom dobrih praks. V projekt so vključena partnerska mesta: Freising (Nemčija), Maasmechelen (Belgija), Tabor (Republika Češka), Carlow (Republika Irska), Varaždin (Hrvaška) in Medicina (Italija). Uspešno je bila zaključena 1. mednarodna konferenca »Management naravne in kulturne dediščine«, ki je potekala junija v Škofji Loki.

Druga mednarodna konferenca z naslovom »Družbena odgovornost podjetij« bo organizirana od 8. do 11. septembra 2009 v obnovljenih prostorih Sokolskega doma v Škofji Loki.

V okviru štiridnevne mednarodne konference bodo poleg ogledov primerov dobrih praks na Loškem in obiska 42. mednarodnega obrtnega sejma v Celju organizirana predavanja, na katerih bodo poleg domačih in tujih strokovnjakov sodelovali še direktorji slovenskih podjetij, predstavnik Gospodarske zbornice Slovenija in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji ter ministrstev, predstavniki Inštituta za razvoj družbene odgovornosti ter predsednica Združenja manager. Z mednarodno udeležbo bodo zagotovljene predstavitve primerov dobre praske iz tujine ter mednarodne primerjave. Namen konference je izboljšati vpetost lokalnih podjetij v lokalno okolje in izboljšati sodelovanje med lokalnimi podjetji, prebivalci in ostalimi akterji v lokalnem okolju. Program je namenjen občankam, občanom, županom, strokovnim delavcem na gospodarskem, družbenem, kulturnem področju in strokovni javnosti.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Program

MEDNARODNA KONFERENCA
Družbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje

 Prijavnica z vabilom (.pdf,  1,2 MB)

 PARTNERSKA MESTA:
- Freising (Nemčija) 
- Maasmechelen (Belgija)
- Tabor (Republika Češka) 
- Carlow (Republika Irska) 
- Varaždin (Hrvaška)
- Medicina (Italija) 

Organizacija:
Občina Škofja Loka

Vodja programskega odbora in organizacije:
mag. Andreja Ravnihar Megušar v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora, direktor Rok Šimenc 

Sodelujoča podjetja

• Domel d.d.
• Knauf Insulation
• Lotrič d.o.o.
• Marmor Hotavlje d.d.
• Odeja d.d.
• Polycom d.o.o.
• SGP Tehnik d.d.
• Sibo Group d.o.o.
• Štajnbirt d.o.o.

Slavnostna otvoritev konference (9. september 2009)

Občina Škofja Loka je na razpisu v sklopu programa „Evropa za državljane 2007-2013“ uspešno kandidirala s projektom MAJHNA EVROPSKA MESTA – ŽIVA, KREATIVNA IN INOVATIVNA MESTA ZA ŽIVLJENJE IN DELO. Projekt vključuje tri mednarodne konference in združuje ljudi iz lokalnih skupnosti, iz različnih delov Evrope, ki si delijo in izmenjujejo izkušnje preko plenarnih predavanj, delavnic in prenosom dobrih praks. Prva konferenca z naslovom »Management kulturne dediščine« je bila uspešno zaključena meseca junija, otvoritev druge konference, s prav tako zanimivo temo »Družbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje«, pa je potekala v torek, 8. septembra.

V projekt so vključena partnerska mesta: Freising (Nemčija), Maasmechelen (Belgija), Tabor (Republika Češka), Carlow (Republika Irska), Varaždin (Hrvaška) in Medicina (Italija). Vodilni partner projekta je Občina Škofja Loka v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora, pri pripravi tokratne mednarodne konference pa so sodelovali še: Območno obrtna podjetniška zbornica Škofja Loka, Klub direktorjev vseh štirih občin na Škofjeloškem, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije in Komisija za mednarodno sodelovanje Občine Škofja Loka. Pri projektu so aktivno sodelovala še podjetja Odeja, Sibo G., Marmor Hotavlje, Tehnik, Knauf Insulation, Polycom, Lotrič, Štajnbirt mesarija in Domel.

V času gospodarske in finančne krize, ko družbena odgovornost marsikateremu podjetju, žal, predstavlja zgolj nepotreben strošek, se je omenjena tema na mednarodni konferenci pokazala za zelo pomembno, kajti učinki družbene odgovornosti se kažejo na dolgi rok.

Na slavnostni otvoritvi konference je vse prisotne najprej pozdravila mag. Andreja Ravnihar Megušar, programski vodja konference, ki je povedala, da so s tem projektom presegli dosedanje teme mednarodnega sodelovanja, ga nadgradili in kot takega ponudili v novi obliki laični in strokovni javnosti. O sami družbeni odgovornosti pa je dejala: »Kot minimalni kriterij za družbeno odgovornost lahko opredelimo že odsotnost konfliktnih odnosov med podjetjem in okoljem v katerem deluje. Družbeno odgovorno podjetje povečuje vrednost za delničarje, če uporabi ustvarjalne spodbude za dobro počutje zaposlenih, če dobro pozna kupce in se trudi izpolnjevati njihove potrebe, če ima odgovoren odnos do okolja in če ima v skupnosti sloves dobrega soseda. Njegova prva odgovornost pa so seveda gospodarski rezultati, brez tega temelja podjetje ne more biti dober delodajalec, dober državljan in dober sosed.«

Nekaj besed je spregovorila tudi občinska svetnica in predsednica Komisije za mednarodno sodelovanje in partnerstva Lidija Goljat Prelogar, ki je najprej pozdravila vse goste iz partnerskih mest, nato pa poudarila, da je družbena odgovornost pomembna tema v času krize ter da znanje pomeni moč in da zato želi vsem sodelujočim na konferenci čim bolj uspešno delo in veliko izkušenj, ki jih bodo lahko uporabili v domačem okolju.

Tudi župan Občine Škofja Loka Igor Draksler se je zahvalil vsem sodelujočim pri projektu, še posebno podjetjem, ki so s sodelovanjem na mednarodni konferenci pokazala, kot je dejal sam, da so dvakratno družbeno odgovorna. Povedal je še, da projekt obravnava tri zelo aktualne tematike, torej kulturo, družbeno odgovornost ter mlade, na katerih svet stoji. »Družbena odgovornost je še posebno pomembna v majhnih sredinah, kar Škofja Loka tudi je. Če nismo soodgovorni, ni vsesplošnega napredka, ne moremo živeti skupaj, ljudje se ne počutijo dobro… In ravno obratno, če smo soodgovorni, poskrbimo za napredek in prijetno okolje za bivanje. Želim vam, da izkušnje, ki jih boste pridobili na konferenci, čim bolje implementirate v svojem okolju in delovnem mestu,« je še povedal župan Draksler, nato pa slavnostno odprl konferenco.

Plenarni del konference (9. september 2009)

Drugi dan konference z naslovom »Družbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje« je bil namenjen plenarnemu delu. Moderator je bil direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc.

Uvodoma je nekaj besed povedal predsednik Kluba direktorjev Občin Škofja Loka, Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri ter predsednik uprave podjetja Sibo g. Boštjan Šifrar: »Slovenija je bilo že mnogo pred vstopom v EU in Evrsko območje še kako izvozno orientirana. Tudi v Klubu škofjeloških direktorjev smo zbrani predstavniki podjetij, ki brez izvoza, kamor gre tudi večina proizvodnje, ne bi mogla uspešno poslovati. Tako se na eni strani srečujemo z zahtevami lokalnega okolja, ki jih lahko imenujemo denimo tudi socialni pritisk, na drugi strani pa z dogajanji na svetovnih trgih. In kakšno je stanje na teh trgih v primerjavi z leti nazaj, verjetno ni potrebno pripovedovati.« Šifrar je izrazil željo, da bo čim prej konec sedanje krize in zaključil: »Tudi o družbeni odgovornosti podjetij bo prijetneje govoriti takrat, ko ne bo več potrebno zmanjševati ali celo ustavljati investicij.«

Z naslednjimi besedami pa je svoj uvodni nagovor pričel župan Občine Škofja Loka Igor Draksler: »Kaj nam danes po hudi finančni in gospodarski krizi, ki jo je povzročil nebrzdani globalni stampedo neoliberalnega kapitalizma, sploh še preostane? Predvsem to, da se nekoliko zaustavimo, globoko vdihnemo, se temeljito zamislimo in vse skupaj tehtno premislimo! In prav kmalu pridemo do sklepa, da je iz vsesplošne družbeno-ekonomske, a tudi moralne krize, mogoča le ena sama pot. Utemeljena na načelih trajnostnega sonaravnega razvoja, ki temelji na uravnoteženosti vseh treh razvojnih komponent: ekonomske, socialne in okoljske.«

O družbeni odgovornosti pa je župan Draksler dejal: »Družbena odgovornost pomeni vnovično vzpostavitev medsebojne družbene solidarnosti: med podjetniki in zaposlenimi, med zaposlenimi samimi, med javno upravo, podjetniškim cehom in občani, Kapital se mora samoomejiti, kajti prav radikalno zasledovanje zgolj osebnega kapitalskega interesa nas je pahnilo na samo dno krize. Drži, podjetja, če hočejo preživeti na dolgi rok, sploh ne smejo, ne morejo biti družbeno neodgovorna!«
Predavanja

Sledilo je predavanje Nataše Šip, vodje projektov na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, ki se je najprej dotaknila definicije družbene odgovornosti podjetij v EU in poudarila, da družbena odgovornost ni v nasprotju z dobičkom, ampak da lahko, ravno nasprotno, družbena odgovornost konkurenčnost celo spodbudi in da ravno zato močno zagovarjajo prostovoljni pristop k družbeni odgovornosti namesto reguliranega. »Mlajša generacija managerjev se za kariere v določenih podjetij odloča ne zgolj na podlagi višine plačila, ampak tudi na podlagi tega, kakšne so vrednote podjetja,« je še povedala Šipova.

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek je svoje predavanje naslovila »Ustvarjalnost znanja – vzajemna družbena odgovornost podjetij in regij za trajnostni razvoj«, v katerem se je naslonila na pomen znanja in na to, kot že sam naslov pove, da je družbena odgovornost vzajemna ter da imajo obveznosti vsi. »Gre za sistem spodbujanja mehanizmov širše družbene odgovornosti, ki naj postane skupen cilj civilne družbe, poslovne skupnosti (podjetij) in odločevalcev (nacionalne ter regionalnih in lokalnih oblasti), za vzpostavljanja mehanizmov, ki vodijo k skupnim vrednotam za doseganje trajnostnega razvoja in konkurenčnost gospodarstva in širše družbe,« je dejala Alenka Avberšek.

Po vsakem predavanju se je razvila zanimiva debata in številni udeleženci konference so izrazili svoja mnenja in komentarje. Tako je Rok Šimenc dejal: »Uspešna podjetja ugotavljajo, da jim družbena odgovornost koristi na več področjih. Bolj ozaveščen potrošnik je tisti, ki bo pritiskal na podjetja, in trg je tisti, ki nato od podjetij zahteva družbeno odgovornost.«

Postavilo se je vprašanje, ali gre družbeno odgovornost enačiti z dobrodelnostjo. Na vprašanje je v okviru predavanja odgovorila Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, ki je dejala, da je družbena odgovornost mnogo več od dobrodelnosti, saj je alternativa zlorabi ljudi in narave po miselnosti dosedanje industrijske dobe, ki je dala veliko razvoja in še več uničenja naravnih in družbenih pogojev za obstoj sedanje civilizacije človeštva.

»Sodelovanje podjetja s skupnostjo prinaša vzajemne koristi. Družbeno odgovorna podjetja se zanimajo za potrebe in želje svojih potrošnikov ter skupnosti, v katerih delujejo. Podjetje in skupnost sta tudi v večnem medsebojnem odnosu, saj s svojim delovanjem vplivata drug na drugega. Da bi pri tem imeli dolgoročne koristi vsi, tako podjetje kot lokalna skupnost, je treba medsebojne odnose dobro upravljati,« je povedala Hrastova in dodala, da je družbena odgovornost tek na dolge proge, kajti na kratki rok družbena odgovornost predstavlja zgolj strošek.

Nadalje se je izvršna direktorica Združenja manager Sonja Šmuc spraševala, ali so podjetja sploh lahko družbeno neodgovorna. Uvodoma je poudarila: »Če podjetje ne ustvarja profita, ni družbeno odgovorno. Po drugi strani pa ni nujno, da, če je podjetje profitabilno, da je tudi družbeno odgovorno.«

Družbeno odgovornost je razdelila na tri ravni. »Prvi test družbene odgovornosti je tako odgovor na vprašanje: ali bi kdo – zaposleni, kupci, dobavitelji, lokalna skupnost, država – pogrešal podjetje, če ga nenadoma ne bi bilo več? Prva raven družbene odgovornosti, ki bi ji lahko rekli osnovna družbena odgovornost, je torej v odgovoru, kaj podjetje sploh je, kaj počne in za koga to počne. Del osnovne družbene odgovornosti so tudi delovna mesta, ki jih podjetje zagotavlja, in davki, ki jih plačuje. Druga raven je dobrodelna ali t.i. stara družbena odgovornost podjetja, ki se razume kot skrb za zaposlene in podpiranje projektov drugih deležnikov (šport, kultura, izobraževanje, ekologija…). In nazadnje tretja raven je konceptualna ali t.i. nova družbena odgovornost podjetja, pri kateri se podjetje opredeljuje skozi trajnostni razvoj, ki ima odnos do deležnikov že vgrajen v poslovni koncept podjetja.«

Po predavanju Sonje Šmuc je Anita Hrast predstavila Slovensko nagrado za družbeno odgovornost, imenovano Horus, ki so jo letos 3. junija podelili prvič. »Koncept nagrade Horus povezuje in nadgrajuje številne certifikate, nagrade in priznanja za družbeno odgovorno delovanje na različnih parcialnih področjih poslovanja podjetja: v odnosu do okolja, v odnosih s svojimi zaposlenimi in z drugimi deležniki podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev. Ključni element, ki povezuje vsa ta področja, je način vodenja organizacije, ki je prav tako vključen v merila za ocenjevanje,« je o konceptu nagrade povedala Hrastova. V letošnjem letu je tako nagrado Horus v kategoriji majhnih podjetij prejelo podjetje Informa Echo d.o.o., v kategoriji srednje velikih podjetij ATech elektronika d.o.o. in med velikimi podjetje Trimo d.d.

Rok Šimenc je nato predstavil rezultate ankete o družbeni odgovornosti podjetij. Anketo so meseca junija poslali na 130 podjetij na škofjeloškem območju, odzvalo se je 30% podjetij. Anketa je pokazala velik interes podjetij za družbeno odgovorno ravnanje, vendar pri tem ni enotnih pogledov, kaj vse družbena odgovornost vključuje. Tako so si podjetja enotna, da družbena odgovornost vključuje odgovornost do naravnega okolja in zaposlenih. Ostali vidiki družbene odgovornosti, kot je odgovornost do kupcev in dobaviteljev ter odgovornost do skupnosti, nekatera podjetja ne povezujejo s pojmom družbene odgovornosti. Še najmanj podjetij povezuje družbeno odgovornost z načinom vodenja organizacije (slabih 77%). Nadalje so si anketirana podjetja enotna, da družbena odgovornost pripomore k ugledu podjetja, ne prinaša pa večjih finančnih učinkov podjetju. Pri družbeni odgovornosti do lokalne skupnosti pa podjetja pričakujejo, da bodo lokalne oblasti pokazale odgovornost tudi do podjetij.

Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka Milan Hafner je spregovoril o njeni vpetosti v lokalno okolje in družbeni odgovornosti. Omenjena zbornica je konec meseca julija štela 1.206 članov. Pri svojem delovanju zbornica sodeluje z različnimi inštitucijami na lokalnem in državnem nivoju. Kar pa zadeva družbeno odgovornost, zbornica nudi finančno in materialno pomoč na naslednjih družbenih področjih: humanitarna dejavnost, družabnost in kultura, izobraževanje, šport in okolje. V času gospodarske krize pa zbornica s svojim ravnanjem in svetovanjem tudi pomaga iskati rešitve brezposelnim osebam pri odločitvi, da vstopijo v vrste obrtnikov in podjetnikov ter s tem poskrbijo za izboljšanje svojega materialnega položaja, pri tem pa jim nudi celotno strokovno pomoč.

Alenka Jakomin iz Consensusa je spregovorila o komunikacijskem vidiku kot enem od vidikov znotraj celotnega procesa družbeno odgovornega načrtovanja in delovanja. Svoje izvajanje je zaključila z besedami: »Če hočete biti spodobni samo zato, da bi drugi videli, kako spodobni ste, potem sploh niste spodobni. Novica o tem, da poslujete odgovorno, se bo širila tudi, če je ne boste oglaševali. Le verodostojna naj bo.«

Na koncu plenarnega dela konference je sledila še predstavitev primerov dobrih praks podjetij škofjeloškega območja in partnerskih mest.