1.konferenca - Management naravne in kulturne dediščine

MAJHNA EVROPSKA MESTA – ŽIVA, KREATIVNA IN INOVATIVNA MESTA ZA ŽIVLJENJE IN DELO (LIVE SET) 

SREDA, 17. junij 2009 obnovljen SV stolp na Loškem gradu

ČETRTEK, 18. junij 2009Velika sejna soba Občine Škofja Loka, Poljanska 2

PETEK, 19. junij 2009 Velika sejna soba Občine Škofja Loka, Poljanska 2

 SOBOTA, 20. junij 2009 Mestni trg, Cankarjev trg, travnik pod Loškim gradom

 
PARTNERSKA MESTA:
- Freising (Nemčija)
- Maasmechelen (Belgija)
- Tabor (Republika Češka)
- Carlow (Republika Irska)
- Varaždin (Hrvaška)
- Medicina (Italija) 

Programski odbor:
- Klemen Štibelj
- Dr. Tomaž Krpič
- Lidija Goljat
- Matej Demšar
- Anton Peršin
- mag. Aleksander Igličar 

Organizacija:
Občina Škofja Loka Vodja programskega odbora in organizacije:
mag. Andreja Ravnihar Megušar v sodelovanju z Razvojno agencijo Sora, direktor Rok Šimenc

Otvoritev konference (17.junij 2009)

Ob odprtju prenovljenega Sokolskega doma je bila organizirana mednarodna konferenca z naslovom »Management naravne in kulturne dediščine«. Gre za prvo od treh konferenc v sklopu projekta »Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo«, s katerim je Občina Škofja Loka uspešno kandidirala na evropskem razpisu v sklopu programa »Evropa za državljane 2007-2013«.

Prva konferenca je potekala v času od 17. do 20. junija, slavnostna otvoritev pa je potekala v obnovljenem severno-vzhodnem stolpu Loškega gradu. Uvodoma je navzoče pozdravila direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, ki je povzela misel ministrice za kulturo Majde Širca, ki je bila sicer predvidena, da bo slavnostno odprla konferenco, vendar se je zaradi družinskih obveznosti opravičila, in sicer, da so obiskovalci gradov in cerkva vedno nagrajeni z duhovno in vizualno lepoto.

Nekaj besed pa je spregovorila tudi vodja programskega odbora in organizacije mag. Andreja Ravnihar Megušar: »Z izvajanjem mednarodnih programov in pripravo projektov ima Občina Škofja Loka bogate izkušnje, saj prav to sodelovanje daje možnost odkriti več o vsakdanjem življenju državljanov ostalih evropskih držav. Pobratenje pa je uporabno ogrodje, v okviru katerega se uresničujejo projekti na področjih skupnega interesa. V teh letih so potekale številne evropske izmenjave po načelu gibanja »od spodaj navzgor«, prenosi znanja in prakse, sodelovanje pri različnih razvojnih projektih in nenazadnje kot primer tega projekta - vključevanje v mednarodno strokovno javnost. Ponosni smo, da smo uspeli pripraviti program, ki je privabil tako loško in slovensko strokovno javnost kot tudi strokovno javnost naših partnerskih mest.«

Kot že omenjeno, projekt vključuje tri mednarodne konference. Prva na temo kulture in kulturne dediščine, druga bo organizirana septembra na temo gospodarstva in tretja maja naslednje leto na temo mladih. »Vse tri ponujajo vsebine, ki so aktualne, zanimive, hkrati pa odpirajo vrata kongresnemu turizmu, ki ga do danes Loka še ni poznala. Obnovljeni kulturni center, ki ga Občina v teh dneh odpira, ponuja tudi te vsebine, ki jih moramo zapolniti. Naslednji dve konferenci bosta že v novem kulturnem hramu,« je še povedala Ravnihar Megušarjeva.

»Želim si, da bi nas konferenca naučila kaj novega in da bi te izkušnje tudi implementirali v praksi. Naj ta mednarodna konferenca zares naredi Evropo državljanov za nas vse,« pa je povedal župan Igor Draksler in s tem slavnostno odprl konferenco.

Častni predavatelj

Sledilo je predavanje dr.prof. Fransa Brouwerja iz Nizozemske, strokovnjaka s področja kulturnega managementa in predavatelja na številnih mednarodnih institucijah, ki je predavanje naslovil »Kako lahko mala mesta postanejo velika?«.
Poudaril je, da je kultura zelo pomembna identiteta naroda in da kljub izredno bogati kulturni in naravni dediščini Slovenije ta zunaj njenih meja ni dovolj prepoznavna. »Unikatna dobrina kot je kultura, spodbuja uspešnost, blaginjo in kreativnost. Ljudje se morajo zavedati pomena kulturne dediščine, pri čemer ima eno ključnih vlog izobraževanje,« je povedal dr. Brouwer in podal nekaj predlogov za doseganje tega cilja. In sicer je po njegovem mnenju potrebno okrepiti strokovno elito, podpirati je treba izobraževanje in raziskave, poskrbeti za prenos znanja in delitev izkušenj in nenazadnje krepiti je treba zasebne iniciative, kulturne institucije, dati prostor umetnikom, omogočiti razvoj talentiranim, več javnih sredstev nameniti za kulturo itd. »Mislite na otroke, saj so unikatne dobrine, ki jih kultura proizvaja, naložba v prihodnost,« je še dejal.

Predavanje pa je zaključil z besedami, da je Slovenija v 18-ih letih dosegla izjemno veliko, vendar da bo treba misliti še širše in da bo svoj potencial morala znati pokazati ne samo svojim državljanom, ampak tudi Evropi in svetu. »Razširjena Evropa namreč potrebuje majhne države, da razmišljajo široko,« je zaključil dr. Frans Brouwer.

Za kulturni program na slavnostni otvoritvi mednarodne konference ter srednjeveško vzdušje je poskrbel Ansambel za staro glasbo Capella Carniola.

Plenarni del konference (18. junij 2009)

Tudi naslednji dan je, tokrat v Miheličevi galeriji v Kašči, vse prisotne na mednarodni konferenci pozdravil župan Občine Škofja Loka Igor Draksler z željo, da bi Škofja Loka postala še bolj prepoznavna zunaj svojih meja.

Podrobno je program »Evropa za državljane 2007-2013« predstavil direktor Razvojne agencije Sora Rok Šimenc, ki je ta dan imel tudi vlogo moderatorja. Uvodoma se je zahvalil prijaznemu odzivu partnerskih mest, ki so se odločili sodelovati pri projektu, ki, kot že omenjeno, vključuje tri konference, njegov proračun pa je 60 tisoč EUR, od česar je Občini Škofja Loka uspelo pridobiti dobrih 44 tisoč EUR evropskih sredstev. Priložnosti projekta vidijo v oživitvi lokalnega okolja, ki naj bo namenjena tako ljudem, ki živijo v mestu, kot tudi obiskovalcem in turistom.

Splošni cilji projekta so omogočiti državljanom deliti svoje izkušnje; razvoj skupne identitete, ki temelji na skupnih vrednotah, zgodovini in kulturi ter izboljšati vzajemno razumevanje med evropskimi državljani ob spoštovanju in promociji kulturne in jezikovne raznolikosti. Specifični cilji omenjenega projekta pa so zbliževanje ljudi iz lokalnih skupnosti vse Evrope; približati Evropo državljanom s pomočjo vrednot in dosežkov ter vzpodbuditi sodelovanje med državljani in lokalnimi organizacijami.
»Zadali pa smo si tudi tri konkretne rezultate te mednarodne konference, in sicer pripravili bomo seznam možnih projektov za nadaljnje sodelovanje; spodbudili gospodarsko sodelovanje med partnerskimi mesti, saj sedaj izjemno dobro sodelujemo na kulturnem in športnem področju, na področju gospodarstva pa priložnosti še nismo izkoristili; in nazadnje nameravamo skleniti tudi sporazum o izmenjavi mladih,« je zaključil Šimenc.

Revitalizacija kulturne dediščine

»Kljub temu, da imamo sijajne idejne platforme, smo slabi pri izpeljavi. Velik primanjkljaj se kaže pri vodenju, upravljanju s kulturno dediščino. Paradoks je očiten: imamo širše poti in ožje poglede; imamo več diplom, a manj razuma; večje hiše, a manjše družine; velika mesta, a izpraznjena središča… Globalna kriza je prinesla nek temeljni premik, zaznamovala je tudi razumevanje kulture in kulturne dediščine. Namreč vračamo se k vrednotam, zato v krizi vidim priložnost in ne omejitev za kulturo,« je zanimivo pričel svoje predavanje dr. Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete.

Glavno sporočilo predavanja z naslovom »Podjetniška revitalizacija starih mestnih jeder« je bilo, da je za uspešno revitalizacijo starih mestnih jeder potrebna tako prostorska obnova, kot pritegnitev novih poslovnih dejavnosti, prav tako pa je potrebno mesto narediti privlačno za bivanje. »Dejstvo je, da je sama revitalizacija mesta kompleksen proces, ki ga ni mogoče omejevati na urbanistične in gradbene posege v mestnem jedru ali pa zgolj poslovno oživljanje mesta. To so zgolj materialne kulise, kajti pravo vsebino omogočajo s svojo dejavnostjo in prisotnostjo šele ljudje, ki želijo živeti v takšnih središčih in njihova kulturna drža,« je obrazložil dr. Kovač in predavanje zaključil z naslednjimi besedami: »Temeljna teza je, da za oživljanje kulturne in naravne dediščine potrebujemo sistemski pristop in neprestano spodbujanje revitalizacijskih procesov. V središču sprememb in razvoja je kultura. Toda očitno potrebujemo najprej kulturo sprememb, da bi dejansko lahko spremenili relativno skromno kulturno dediščino v razvojno priložnost.«

Dr. Jelka Pirkovič iz ministrstva za kulturo je spregovorila o priložnostih in izzivih upravljanja kulturne dediščine oz. kot je dejala sama, kako z dobrinami, ki smo jih podedovali, upravljati in kaj lahko z njimi kot virom tudi dosežemo. Že uvodoma pa je poudarila: »Vrednote so jedro kulturne dediščine!« Spregovorila je o pojmu dediščine, o zakonskih okvirjih upravljanja oz. gospodarjenja z dediščino, o načinih upravljanja itd.

Jernej Hudolin in Boris Dejanovič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenija sta spregovorila o pomenu obnove, o razvoju restavratorske in konzervatorske stroke, vse skupaj pa podkrepila tudi z najodmevnejšimi primeri prenove kulturne dediščine. Hudolin je tako dejal, da v slovenskem prostoru v dediščino posegajo z evropsko primerljivo kvaliteto, Dejanović pa je dodal, da kljub velikim sredstvom, ki so vložena v prenovo, vsaka prenova predstavlja velik potencial in se na taka ali drugačen način povrne.

O pomenu Muzejskega društva in zgodovinskega arhiva pri skrbi za kulturno dediščino na Loškem je spregovorila glavna urednica Loških razgledov in vodja škofjeloške Enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana Judita Šega. Glavno poslanstvo Muzejskega društva je pospeševanje domoznanske dejavnosti; varstvo kulturne in naravne dediščine ter izdajanje domoznanskih publikacij. Z zbiranjem, hrambo in strokovno urejenostjo arhivskega gradiva pa škofjeloška Enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana skrbi za kulturno dediščino; poleg tega posreduje arhivsko gradivo za znanstveno-raziskovalne naloge, publicistične namene ipd., evidentira arhivsko gradivo, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence itd.

Višji kustos Loškega muzeja Jože Štukl se je sprehodil skozi zgodovino Loškega gradu in se na koncu ustavil pri managementu grajske stavbe. Leta 1959 je Loški grad v upravljanje prevzela Občina Škofja Loka in takrat se vanj preselil tudi Loški muzej. Trenutno na Loškem gradu poleg muzejske dejavnosti potekajo tudi različne muzejske prireditve in grajske poroke, vendar so po besedah Štukla prihodki od trženja grajske stavbe skozi te dejavnosti v primerjavi z obratovalnimi stroški in stroški obnove grajske stavbe minimalni. »Prenova gradu je prinesla stavbi neko dodano vrednost in s tem ponudila dodatne možnosti trženja grajske stavbe, ki jih po potrebno v prihodnje kar najbolje izkoristiti,« je zaključil Štukl.

Vodja projekta Škofjeloški pasijon 2009 Romana Bohinc je spregovorila o managementu žive dediščine. »Najpomembnejši element žive dediščine je nosilec – ohranjevalec dediščine, torej človek, ki jo je pripravljen poustvarjati v sodobnem času s svojim videnjem ter dojemanjem sveta,« je poudarila Bohinčeva in dodala, da je Škofjeloški pasijon vpisan v Register Žive dediščine RS pod številko ena. Spregovorila je tudi o finančnih virih in poudarila, da je najtežji zagotovljivi vir ravno človek, kajti pri projektu je sodelovalo približno 1.200 prostovoljcev. Po predstavitvi projekta pa je svojo misel zaključila z naslednjimi besedami: »Ne smemo pozabiti, da je dediščina dragocena čaša, iz katere nam je dano piti, a le če z njo pazljivo ravnamo.«

Delavnice

S svojimi zgodovinskimi, kulturnimi in arhitekturnimi značilnostmi so se na kratko predstavila še vsa partnerska mesta, sodelujoča pri projektu, nato pa so se udeleženci mednarodne konference lahko odločili za aktivno sodelovanje na eni od štirih delavnic. Prva delavnica je nosila naslov »Trženje objektov, namenjenih izvajanju kulturnih dejavnosti«, druga »Management turističnih in kulturnih prireditev«, tretja »Spodbujanje mobilnosti občanov, izmenjave izkušenj in dobrih praks s področja kulture« in zadnja »Spodbujanje ljubiteljske kulturne produkcije«. Prisotni so si izmenjali izkušnje, poudarili prednosti in si svetovali.

Po zaključku delavnic je sledil še ogled Sokolskega doma z multimedijsko predstavitvijo, ki ga je župan Igor Draksler predstavil z velikim ponosom in seveda z besedami, da bo naslednja konferenca, ki bo meseca septembra, potekala že v teh novih prostorih kulturnega hrama Škofje Loke.

Kultura, promocija, turizem (19.junij 2009)

Petek, 19. junija, je bil namenjen tako plenarnemu delu kot tudi ogledu na terenu. V dopoldanskem času, ko so se z zanimivimi predavanji predstavili referenčni profesorji, je bil moderator dr. Tomaž Krpič s Fakultete za družbene vede (FDV).

»Kultura je v današnjem globaliziranem svetu tudi turistično blago. Od drugih se ločuje po tem, da vsebuje prvine zgodovine. Kultura in kulturna dediščina sta specifičen razvojni družbeni potencial. Tam, kjer so dediščino zanemarili, da bi jo nadomestili z modernim, te odločitve danes obžalujejo. Kulturna dediščina je danes razumljena široko kot nikoli do zdaj – je središčna točka gospodarskega razvoja Evrope,« je med drugim v uvodnem pozdravu povedal predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič in dodal, da zanikanje večkulturnosti vedno pripelje do zanikanja lastne kulture, na koncu pa je udeležencem konference zaželel še uspešno izmenjavo izkušenj.

Dr. Matjaž Uršič s FDV-ja je svoje predavanje naslovil »Spreminjanje vloge javnih prostorov v mestu – kultura in kulturna dediščina kot sredstvo spodbujanja potrošnje v mestu?«. Dotaknil se je definicije kulturne dediščine, zgodovine mest kot zgodovine prostorov potrošnje, oblikovanja kulturne dediščine itd. Nekaj besed pa je spregovoril tudi o »uporabnosti« kulturne dediščine, in sicer o njenem ekonomskem in kulturnem vidiku. »Prostori kulturne dediščine so prostori potrošnje in so kot taki urejeni in upravljani z namenom povečevanja potrošnje. Potrošnja v tem primeru lahko ustvarja nove prostore v mestu ali pa jih spreminja. Dediščina pa je hkrati zaloga znanja, kulturni produkt, politično sredstvo in se neprestano preoblikuje,« je še dodal dr. Uršič.

O pomenu kakovostno oblikovane blagovne znamke mesta v smislu njegove promocije je spregovorila mag. Katja Udir Mišič iz Inštituta za medijske komunikacije Univerze v Mariboru. »Naš svet je postal svet medijsko posredovanih podob, svet blišča, reklam in medijskih zvezd, svet spektakla, na osnovi katerega so se izoblikovali življenjski stili in kultura potrošnje. Kot odgovor na to dogajanje so se oblikovali potrošniški centri, ki jih lahko zaradi svoje funkcije imenujemo centri spektakla. Le-ti so nadomestili starejše prostore združevanj, ki so se nekdaj nahajali v mestnih središčih,« je uvodoma povedala predavateljica.

Zakaj torej oblikovati blagovno znamko mesta? Mesta so namreč izgubila svojo atraktivnost, mestna središča so pričela propadati, izginjati so pričele ulične množice. »Mesta so danes primorana, če želijo biti uspešna, oblikovati močno blagovno znamko. To je danes pomembneje kot kadarkoli prej. Dobro oblikovana blagovna znamka pomeni, da se potrošnik lažje identificira z mestom in zadovolji tako funkcionalne kot emocionalne potrebe. Uspešna blagovna znamka je lahko gonilna sila za razvoj mesta,« je še povedala mag. Udir Mišičeva in predstavila še številne primere dobrih praks iz tujine.

»Kulturna politika in nove ideologije« je nosilo naslov predavanje dr. Vesne Čopič iz FDV-ja, v katerem je med drugim spregovorila o kulturni ignoranci, pomanjkanju kulturne odgovornosti, instrumentalizaciji kulture itd. »Ko govorimo o upravljanju s kulturno dediščino, ne gre meriti zgolj ekonomske učinke, ampak se je treba zavedati, da je kultura vrednota sama po sebi,« je še poudarila dr. Čopičeva.

Kritično predavanje o vključevanju kulture in kulturne dediščine v razvoj turističnih produktov pa je pripravil dr. Janez Bogataj s Filozofske fakultete, ki je poudaril, da v Sloveniji še ni dobro razvito sobivanje med kulturo in turizmom. »Tega odnosa med kulturo in turizmom ni oziroma je amaterski. Ne pride do tvornega sodelovanja. Kulturniki ne smejo razumeti turizma kot zadnje rešilne bilke,« je bil kritičen dr. Bogataj.

Terenski ogledi

Po zanimivi diskusiji so udeleženci mednarodne konference obiskali Zavod za kulturo Bled ter si ogledali enega od biserov Slovenije, Blejski grad in otok. Večer so zaključili s poletno muzejsko nočjo na Loškem gradu, kjer so si ogledali razstavo o stavbni zgodovini Loškega gradu in prisluhnili koncertu akustične skupine Tantadruj.

Naslednji in hkrati zadnji dan je bil predviden za ogled srednjeveškega festivala Venerina pot, ki pa je bil zaradi slabega vremena odpovedan in prestavljen v mesec september. Zaključek konference pa je predstavljala javna tribuna, katere moderatorka je bila predsednica Komisije za mednarodno sodelovanje na Občini Škofja Loka Lidija Goljat. Na javni tribuni so strnili vtise ter dejali, da bo številne napotke in zglede moč udejaniti tudi v praksi, kajti na področju managementa naravne in kulturne dediščine bi se dalo še marsikaj storiti in izboljšati.