Obeležje v počastitev 30 letnice samostojnosti

V nekdanji vojašnici stoji obeležje v počastitev 30 letnice samostojnosti Slovenije. Zasnoval ga je intermedijski umetnik, kipar in restavrator Tomaž Furlan, pri slavnostnem odkritju pa so sodelovali župan Tine Radinja, vodja škofjeloškega odbora Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska Brane Virant, ki je bil na prireditvi tudi slavnostni govornik, predstavnik Območnega Združenja Veteranov Vojne za Slovenijo Pavel Jereb in družina 17-letnega domačina Mohorja Berganta, ki ga je smrtno ranil vojak Jugoslovanske Ljudske Armade.

V Škofji Loki smo z odkritjem obeležja v nekdanji škofjeloški vojašnici počastili 30 let samostojne poti Republike Slovenije.

25. junija 1991 je Slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino, Zakon za izvedbo temeljne ustavne listine ter deklaracijo o neodvisnosti Republike Slovenije. Na sredo, 26. junija 1991, je Jugoslovanska ljudska armada z izhodom tankovskih enot iz Ilirske Bistrice in Pivke začela z agresijo na Republiko Slovenijo.  27. junija 1991 15 minut čez eno ponoči je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo in bilo je jasno, da je Republika Slovenija v vojni.  Vojni dogodki so prinesli žrtve med pripadniki milice, teritorialne obrambe in civilisti.

Med vojno za osamosvojitev Slovenije, natančneje 28. junija 1991, so enote 35. območnega štaba Teritorialne obrambe Škofja Loka, Postaje milice Škofja Loka in člani drugih organizacij v bojni akciji začasno zavzele vojašnico JLA ter iz skladišč odpeljale orožje in strelivo Teritorialne obrambe. Med napadom je vojak Jugoslovanske Ljudske Armade smrtno ranil 17-letnega domačina Mohorja Berganta. Na prireditvi je bila prisotna tudi njegova družina, ki je skupaj z županom Tinetom Radinjo ter govornikom - vodjo škofjeloškega odbora Policijskega veteranskega društva Sever Gorenjska Branetom Virantom in predstavnikom Območnega Združenja Veteranov Vojne za Slovenijo Pavlom Jerebom odkrila obeležje.

Obeležje je zasnoval intermedijski umetnik, kipar in restavrator Tomaž Furlan. Idejna zasnova spomenika je zgrajena na prvem in drugem zavzetju vojašnice, ki ju predstavljata dva monolitna naravna kamnita stebra. Dogodka povezuje oblika dveh dreves, ki se na sredini sklepata na poseben način. Spomenik se s Škofjo Loko povezuje tudi v materialih, saj sta stebra izdelana iz domačega kamnitničana. Tako smo v Škofji Loki dobili zgovorno obeležje, ki bo za vedno pričalo o dogodkih osamosvajanja naše domovine.

Prireditve se je udeležil tudi častni gost Milan Kučan, ki je po osamosvojitvi Slovenije dvakrat zapored kandidiral za predsednika Republike Slovenije in bil leta 1992 in leta 1997 na to mesto tudi izvoljen. Za vedno je torej zapisan v zgodovino Slovenije kot prvi predsednik samostojne Republike Slovenije. Obiskovalkam in obiskovalcem je namenil tudi nekaj besed.

Kulturni program so sooblikovali Mestni pihalni orkester Škofja Loka pod dirigentsko taktirko Alojza Kompana, učenka petja Glasbene Šole Škofja Loka Klara Koder, pri klavirju Katja Činč, univ. spec. mus., mentorica Saška Kolarič, spec. Prireditev je povezoval Gašper Murn.


Foto: Deny Shay