Obeležje ob 300. obletnici Škofjeloškega pasijona

Ob odkritju obeležja so spregovorili nekdanji predstojnik Kapucinskega samostana Škofja Loka in zaslužni profesor Teološke fakultete Metod Benedik, oblikovalec celostne podobe in obeležja Jure Miklavc in župan Občine Škofja Loka Tine Radinja. Obeležje je posvetil predstojnik Kapucinskega samostana Škofja Loka br. Jožko Smukavec.

Izhodišča za obeležje, ki so ga oblikovali v Studiu Miklavc, temeljijo na duhovnem, dramskem, verskem ter izobraževalnem pomenu Pasijona. Poudarek je na kulturni dediščini in tradiciji Škofjeloškega pasijona, pa tudi na nesnovni - živi dediščini, s katero je močno povezano prostovoljstvo. Želimo, da bo obeležje dodatek k prepoznavnost mesta in škofjeloškega območja ter bo kot tak tudi del turistične promocije mesta.

Vsi vgrajeni vsebinski in likovni elementi imajo močan simbolni pomen. Osrednji del obeležja sestavljata znak Škofjeloškega pasijona in zapis ob 300. obletnici najstarejše ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku ter s tem označujeta namen njegove postavitve. Druga dva podolgovata elementa ponazarjata smer ter značilnost pasijonske procesije. Vsebujeta povečan faksimile besedila iz Škofjeloškega pasijona ter omembo Unescove kulturne dediščine. Oba elementa hkrati predstavljata poklon igralcem: grafična tekstura je sestavljena iz 800 črk iz Škofjeloškega pasijona, vsaka posamezna črka je simbol za posameznega igralca. Dodani so tudi odtisi stopal in kopit kot vidni dokaz na samem mestu uprizarjanja Škofjeloškega pasijona.

Obeležje izpostavlja tudi del besedila iz Škofjeloškega pasijona. Gre za vrstico, ki je del Pete slike Škofjeloškega pasijona - Krvavega pota, besede prvega angela »Ah človek, prov tojga Odrešenika pomisli«. 

Vsi glavni elementi so med seboj sestavljeni v nakazanem elementu križa, ki hkrati označuje točko glavnega prizorišča. Obeležje je umeščeno na Mestni trg – med Rotovžem in kužnim znamenjem.