Poslovil se je Tone Mlakar
Poslovil se je Tone Mlakar
13. 11. 2020
888
Malo pred dopolnjenim stoletjem se je izteklo življenje Toneta Mlakarja. Kakšno življenje je bilo to in kako je živel ta svoj življenjski vek. To je bilo življenje – več življenj!
Tone Mlakar se je 31. maja 1921 rodil v Žireh, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa je obiskoval na Ptuju. Na začetku druge svetovne vojne so Nemci družino pregnali v Srbijo v Smederevsko Palanko. Od tam se je sam vrnil v Ljubljano in se vpisal na študij arhitekture, ki ga zaradi vojne ni mogel dokončati. Leta 1943 se je pridružil partizanom. Kmalu je dobil zelo odgovorno nalogo – v partizanski tiskarni v Cerknem, februarja leta 1944, ob 100. letnici izida Prešernove Zdravljice s sotovariši natisnejo Primorsko partizansko Prešernovo Zdravljico. Pred koncem vojne so ga težko ranili četniki. Preživel je po srečnem naključju, ki meji na čudež. Konec vojne in osvoboditev je dočakal v bolnišnici Gorica. Po končani vojni se je ponovno vpisal na arhitekturo in jo leta 1954 dokončal pri arh. Jožetu Plečniku.
Leta 1955 se je z družino priselil v Škofjo Loko, kjer se je zaposlil v Projektivnem biroju v SGP Tehnik, kjer je projektiral vse do svoje upokojitve leta 1985. Skupaj s sodelavci so tam zasnovali vrsto arhitekturnih in urbanističnih projektov – stanovanjskih in poslovnih objektov, ki so zaznamovali moderno podobo Škofje Loke in širšega loškega prostora.
Arhitektura, film, fotografija in podobe so zaznamovali njegovo dolgo in ustvarjalno življenje. Kot scenograf je sodeloval pri nastajanju prvega slovenskega filma Na svoji zemlji (1948) in nekaterih drugih izjemnih slovenskih filmih, Balada o trobenti in oblaku, prvih dveh Kekcev … Poleg arhitekture se je ukvarjal tudi s fotografiranjem. Nenehno je fotografiral podobe nekdanjega starožitnega in podobe novega se sveta, ki ga je gradil. Bil je kronist spreminjajočega se sveta. Njegove fotografije krasijo številne zbornike in publikacije.
Bil je eden od ustanovnih članov Foto kluba Anton Ažbe ter prvi podpredsednik kluba. Prav njegova fotografska razstava naslovljena ''Med Alpami in morjem'' v Taboru leta 1999 je utrla pot pobratenju s tem češkim mestom. Februarja leta 2013 smo v Sokolskem domu pripravili tudi imenitno razstavo fotografij, poimenovano Podobe spomina arhitekta Toneta Mlakarja - Škofja Loka 1950-1970, ki je skozi njegov fotografski objektiv razkrivala podobe nostalgične mestne podobe v času velikih sprememb.
Tone Mlakar pa ni bil le aktiven tvorec in pozoren kronist, skoraj do zadnjega smo ga poznali kot zanimivega, iskrivega, neposrednega opazovalca in kritičnega ocenjevalca dogajanj na Loškem in tudi širše. Še pri svojih krepkih devetdesetih je bil s strani takratnega župana mag. Miha Ješeta imenovan za člana Urbanističnega sveta Občine Škofja Loka kot posebnega županovega posvetovalnega telesa za področje prostorskega načrtovanja.
Leta 2006, ob svoji 85-letnici, je prejel tudi bronasti grb Občine Škofja Loka.
Skoraj natanko pred tremi leti, 15. novembra 2017, smo si v loškem Kinu Sora (ki ga je sam projektiral!) ogledali premiero dokumentarnega filma, ki skuša zaobjeti neverjetno življenjsko zgodbo oz. zgodbe iz življenja Toneta Mlakarja. Film nosi čisto pravi naslov ''Vsa življenja Toneta Mlakarja''.
Zdaj so se ta žal iztekla. Za vedno pa bodo ostali spomini.
Iskreno sožalje vsem sorodnikom in prijateljem.
Tone Mlakar se je 31. maja 1921 rodil v Žireh, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo pa je obiskoval na Ptuju. Na začetku druge svetovne vojne so Nemci družino pregnali v Srbijo v Smederevsko Palanko. Od tam se je sam vrnil v Ljubljano in se vpisal na študij arhitekture, ki ga zaradi vojne ni mogel dokončati. Leta 1943 se je pridružil partizanom. Kmalu je dobil zelo odgovorno nalogo – v partizanski tiskarni v Cerknem, februarja leta 1944, ob 100. letnici izida Prešernove Zdravljice s sotovariši natisnejo Primorsko partizansko Prešernovo Zdravljico. Pred koncem vojne so ga težko ranili četniki. Preživel je po srečnem naključju, ki meji na čudež. Konec vojne in osvoboditev je dočakal v bolnišnici Gorica. Po končani vojni se je ponovno vpisal na arhitekturo in jo leta 1954 dokončal pri arh. Jožetu Plečniku.
Leta 1955 se je z družino priselil v Škofjo Loko, kjer se je zaposlil v Projektivnem biroju v SGP Tehnik, kjer je projektiral vse do svoje upokojitve leta 1985. Skupaj s sodelavci so tam zasnovali vrsto arhitekturnih in urbanističnih projektov – stanovanjskih in poslovnih objektov, ki so zaznamovali moderno podobo Škofje Loke in širšega loškega prostora.
Arhitektura, film, fotografija in podobe so zaznamovali njegovo dolgo in ustvarjalno življenje. Kot scenograf je sodeloval pri nastajanju prvega slovenskega filma Na svoji zemlji (1948) in nekaterih drugih izjemnih slovenskih filmih, Balada o trobenti in oblaku, prvih dveh Kekcev … Poleg arhitekture se je ukvarjal tudi s fotografiranjem. Nenehno je fotografiral podobe nekdanjega starožitnega in podobe novega se sveta, ki ga je gradil. Bil je kronist spreminjajočega se sveta. Njegove fotografije krasijo številne zbornike in publikacije.
Bil je eden od ustanovnih članov Foto kluba Anton Ažbe ter prvi podpredsednik kluba. Prav njegova fotografska razstava naslovljena ''Med Alpami in morjem'' v Taboru leta 1999 je utrla pot pobratenju s tem češkim mestom. Februarja leta 2013 smo v Sokolskem domu pripravili tudi imenitno razstavo fotografij, poimenovano Podobe spomina arhitekta Toneta Mlakarja - Škofja Loka 1950-1970, ki je skozi njegov fotografski objektiv razkrivala podobe nostalgične mestne podobe v času velikih sprememb.
Tone Mlakar pa ni bil le aktiven tvorec in pozoren kronist, skoraj do zadnjega smo ga poznali kot zanimivega, iskrivega, neposrednega opazovalca in kritičnega ocenjevalca dogajanj na Loškem in tudi širše. Še pri svojih krepkih devetdesetih je bil s strani takratnega župana mag. Miha Ješeta imenovan za člana Urbanističnega sveta Občine Škofja Loka kot posebnega županovega posvetovalnega telesa za področje prostorskega načrtovanja.
Leta 2006, ob svoji 85-letnici, je prejel tudi bronasti grb Občine Škofja Loka.
Skoraj natanko pred tremi leti, 15. novembra 2017, smo si v loškem Kinu Sora (ki ga je sam projektiral!) ogledali premiero dokumentarnega filma, ki skuša zaobjeti neverjetno življenjsko zgodbo oz. zgodbe iz življenja Toneta Mlakarja. Film nosi čisto pravi naslov ''Vsa življenja Toneta Mlakarja''.
Zdaj so se ta žal iztekla. Za vedno pa bodo ostali spomini.
Iskreno sožalje vsem sorodnikom in prijateljem.
