V slovo

Umrl je Ločan Igor Žužek (26. 11. 1960–9. 11. 2020)

Med zadnjimi zapisi na družbenih omrežjih je v svoj fotografski objektiv ujel loške detajle. Rad je imel Loko in rad je imel svoje loške prijateljice in prijatelje. Tako, kot so one in oni imeli radi njega. Odšel je mnogo prezgodaj. Naš, gledališki, filmski igralec in gledališki pedagog Igor Žužek je umrl tik preden bi dočakal 60 let. Poleg prijateljev in prijateljic, gledališča, filma in fotografije je oboževal potovanja. Zelo rad je odkrival svet in iskal podrobnosti, ki jih je hranil v srcu še dolgo po vrnitvi domov.

Še vedno nas bo spremljal na Romualdovi poti, saj je v aplikaciji Nexto, ki si jo lahko vsak naloži na pametni telefon in se poda raziskovat Škofjeloški pasijon po našem mestu, patru Romualdu posodil svoj glas, tako da v čudoviti loščini pripoveduje zgodbo, ki je del naše zgodovine.

Igor je bil pravi Ločan. S Placa doma. V Škofji Loki je opravil osnovno šolanje, nato je odšel v prestolnico na gimnazijo in tam nadaljeval študij na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Po končanem tretjem letniku se je zaposlil v banki, na oddelku za vrednostne papirje, kjer je preživel osem let. Ves čas je bil aktiven kot amaterski igralec na Loškem odru. Leta 1992 se je odločil, da odide v Moskvo na študij igralstva na GITIS-RATI, kjer je diplomiral leta 1996 in se vrnil v Slovenijo. Leto kasneje se je zaposlil v SLG Celje, kjer je ustvaril veliko število likov in soustvaril prenekatero predstavo.

Igor je posnel tudi kar nekaj kratkih in celovečernih filmov, epizodne vloge v nadaljevankah in nanizankah ter prenekatere oglase. Kar nekajkrat je prevzel vlogo režiserja v ljubiteljskih gledališčih, med drugim je bil mentor v gledaliških šolah.

''Škofja Loka'' glede na zapise, ki odzvanjajo od sporočila o njegovem odhodu, ne more razumeti, kako prehitro se je poslovil, a mu je hvaležna za vse, kar ji je dal – del njene duše in utripa.

Igor, počivaj v miru.

Iskreno sožalje vsem, ki so ga imeli radi.