V predoru Sten reševali življenja

16. 10. 2026 122
V četrtek, 15. oktobra 2026, je v predoru Sten potekala obsežna vaja zaščite, reševanja in pomoči »Predor Sten 2026«. V zahtevni simulaciji množične prometne nesreče so sodelovale številne reševalne in druge službe, ki so preverjale svojo pripravljenost in medsebojno usklajenost. Zaradi popolne zapore Poljanske obvoznice je bil promet skozi Škofjo Loko močno povečan.
 

Vaja je potekala pod vodstvom Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostave Kranj, v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo, gasilskimi enotami, nujno medicinsko pomočjo, policijo, Civilno zaščito, Rdečim križem in drugimi sodelujočimi službami.

Po načrtu je bilo v izvedbo vaje vključenih 134 operativnih udeležencev iz 23 enot oziroma služb, skupaj z organizatorji, imitatorji, ocenjevalci in drugimi sodelujočimi pa skoraj 300 ljudi.

Scenarij je predvideval verižno trčenje več osebnih in kombiniranih vozil ter manjšega tovornega vozila. Ob trčenju je zagorela tudi baterija električnega avtomobila, požar pa se je začel širiti. Reševalci in reševalke so se morali soočiti z zahtevnimi razmerami v predoru, požarom, ukleščenimi osebami in velikim številom poškodovanih. Vaja je vključevala 35 imitatorjev poškodovanih in umrlih oseb, med njimi pet smrtnih žrtev, osem življenjsko ogroženih, dvanajst huje poškodovanih in deset lažje poškodovanih oseb. Predvidenih je bilo tudi pet nepoškodovanih oseb. Reševalne ekipe so preverjale postopke gašenja, tehničnega reševanja, evakuacije, triaže, zdravstvene oskrbe in prevoza poškodovanih. Pomemben del vaje je bilo tudi preverjanje delovanja predorske opreme, komunikacijskih sistemov ter usklajevanja različnih služb.

Sodelovale številne reševalne službe
 

Pomembno vlogo so imele domače gasilske enote PGD Škofja Loka, PGD Stara Loka, PGD Trata, PGD Reteče-Gorenja vas in PGD Gosteče ter Gasilsko reševalna služba Kranj. Na področju zdravstvene oskrbe so sodelovale ekipe nujne medicinske pomoči iz Škofje Loke, Kranja, Tržiča, Bleda, Jesenic in Radovljice, Dispečerska služba zdravstva ter Univerzitetni klinični center Ljubljana. Sodelovala je tudi Enota za identifikacijo mrtvih Inštituta za sodno medicino. Pri izvedbi so sodelovali še Policijska uprava Kranj, Policijska postaja Škofja Loka, Civilna zaščita Gorenjske, Civilna zaščita Občine Škofja Loka z ekipo za informacijsko in komunikacijsko podporo ter zveze, Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka, Regijski center za obveščanje Kranj, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Center za upravljanje in vodenje prometa Dragomelj, Gorenjska gradbena družba in podjetje Vigred.

Vaja je bila pomembna tudi za preverjanje sodelovanja med lokalnimi, regijskimi in državnimi službami, ki morajo ob resnični nesreči delovati hitro, usklajeno in učinkovito.

Zakaj tolikšna prometna gneča
 

Zaradi izvedbe vaje je bila zaprta Poljanska obvoznica med križiščem z Ljubljansko cesto in krožiščem Zminec. Promet osebnih vozil je bil v obe smeri preusmerjen skozi Škofjo Loko, po Poljanski cesti in Spodnjem trgu, tovorni promet pa na obvoz prek Logatca. Ker je Poljanska obvoznica ena ključnih prometnih povezav, je njena večurna zapora povzročila močno povečanje prometa skozi mestno središče. Nastajali so zastoji, potovalni časi pa so bili precej daljši kot običajno. Zapora je številnim občankam in občanom, voznicam in voznikom ter vsem, ki so se vračali z dela ali opravljali vsakodnevne obveznosti, povzročila precej nevšečnosti. Vajo so organizirale pristojne državne službe, zapora obvoznice pa je bila nujna za varno izvedbo tako obsežnega reševalnega scenarija. Prav prometne razmere ob zapori so znova pokazale, kako pomembna je Poljanska obvoznica za vsakodnevno prometno razbremenitev Škofje Loke.

Znanje, ki rešuje življenja
 

Namen vaje ni bil zgolj prikaz reševanja, temveč predvsem preverjanje pripravljenosti vseh sodelujočih služb na morebitno resnično nesrečo v predoru. Posebna pozornost je bila namenjena vodenju intervencije, medsebojnemu obveščanju, delovanju radijskih zvez, dostopnosti intervencijskih poti ter učinkovitemu reševanju in zdravstveni oskrbi poškodovanih. Ugotovitve vaje bodo podlaga za nadaljnje izboljšave načrtov zaščite in reševanja ter postopkov ukrepanja ob množičnih nesrečah.

Vsem gasilcem in gasilkam, reševalcem in reševalkam, policistom in policistkam, pripadnikom in pripadnicam Civilne zaščite, prostovoljcem in prostovoljkam ter drugim sodelujočim se zahvaljujemo za predanost, strokovnost in pripravljenost pomagati.

Občankam in občanom pa hvala za razumevanje ob prometnih nevšečnostih.

Želimo si, da znanja in izkušenj, pridobljenih na tako zahtevni vaji, nikoli ne bi bilo treba uporabiti v resničnih razmerah. Če pa bi do nesreče prišlo, je izjemno pomembno, da so naše reševalne službe nanjo kar najbolje pripravljene.