Priložnost za nove stanovalce v Reteški gramoznici

Na robu Sorškega polja se nahaja opuščena gramoznica, ki so jo nekoč uporabljali za izkopavanje peska. Po opustitvi dejavnosti se je v gramoznici razvilo mokrišče, ki je postalo dom številnih zavarovanih in ogroženih vrst ptic, dvoživk, plazilcev in kačjih pastirjev. Zaradi svoje naravne vrednosti je območje danes varovano kot naravna vrednota lokalnega pomena.

Včasih je bila gramoznica v celoti zalita z vodo, vendar je z leti vodna gladina upadla. Manjša vodna površina oziroma ribnik se nahaja le še na vzhodnem delu gramoznice. V intenzivno obdelani kmetijski krajini, kjer stoječih voda skorajda ni več, to pomeni veliko izgubo za vrste vezane na vodo. Dvoživke in kačji pastirji namreč potrebujejo vodo za razmnoževanje in preživetje, pojasnjuje Nika Hrabar z Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana.

Večina vrst dvoživk med letom živi v okoliških gozdovih in na travnikih, spomladi pa se po ustaljenih poteh vračajo v gramoznico, da tam odložijo jajčeca. Ribnik ni najbolj primerno mesto za razmnoževanje dvoživk, saj ribe pojedo njihova jajčeca, ličinke ali paglavce. Najbolje se v ribniku znajdejo krastače, medtem ko so druge vrste, kot so zelene žabe in pupki, na prisotnost rib precej občutljive. Da bi izboljšali razmere za dvoživke, so se na Zavodu RS za varstvo narave v okviru akcije, financirane iz Podnebnega sklada, odločili vzpostaviti dve novi mlaki – eno večjo (120 m²) in eno manjšo (50 m²). Različne vrste dvoživk imajo rade različno velike mlake: večje mlake privabljajo pupke, zelene in rjave žabe, manjše pa hribske urhe.

Zelena žaba (Foto: N. Hrabar, ZRSVN)

Izkop mlak je bil izveden v septembru z uporabo bagra do globine, kjer se je pojavila voda. Mlaki v začetku še nista obraščeni z rastlinami, sčasoma pa se bodo naselile vodne in obvodne rastline, ki jih dvoživke nujno potrebujejo za uspešen razvoj in preživetje. Med ribnikom in novo lokacijo mlak se nahaja nasip, ki bo ob poplavah ribam preprečil dostop do mlake.

Vsako dodatno vodno telo pomeni pomemben korak k boljšemu varstvu ogroženih vrst na območju Sorškega polja. Stanje v mlakah bodo redno spremljali, še dodaja Nika Hrabar, Zavod RS. Uupajmo, da ju bodo kmalu naselili novi stanovalci. Ribnik pa bo še naprej namenjen ribam in ribiški dejavnosti Ribiške družine Sora.

Gramoznica ima tudi velik potencial, da postane prijeten prostor za sprehode in opazovanje narave. Da bo ta kotiček narave vabljiv ne le za živali in rastline, ampak tudi za obiskovalce, bo potrebno pristopiti tudi k reševanju problematike nelegalnega odlaganja odpadkov. Vsak od nas lahko nekaj prispeva k varovanju narave. Zato pozivamo vse občanke in občane: odpadke odpeljite na za to namenjena mesta – nikakor ne v naravo!