Nevaren azbest okoli nas

Azbest je v Sloveniji prepovedan od leta 2003, vendar ga v starejših objektih še vedno najdemo. Njegova vlakna so mikroskopska, nevidna in dokazano rakotvorna, zato se moramo izpostavljenosti izogniti. Preverimo njegovo prisotnost v svojih nepremičninah ter v primeru dvoma poiščimo pomoč strokovnjakov. Varno odstranjevanje naj vedno izvajajo usposobljeni izvajalci.

Azbest je mineral, ki je bil nekoč pogosto uporabljen v gradbeništvu, prometu in industriji zaradi trpežnosti, izolativnosti in negorljivosti. Čeprav je uporaba od leta 2003 prepovedana, je v številnih starejših stavbah še prisoten, pojasnjujejo strokovnjaki NIJZ, Centra za zdravstveno ekologijo.

Nevarnost nastane, ko se azbestni materiali poškodujejo ali dotrajajo. Takrat se sproščajo vlakna, ki lahko pri vdihavanju povzročajo vnetja, brazgotinjenje pljuč in poprsnice ter rakotvorne spremembe; vsa azbestna vlakna so razvrščena med dokazano rakotvorne snovi. Tveganje je večje pri kadilcih.

Najpogosteje ga najdemo v strešnih kritinah, ometih, talnih oblogah, fasadnih in predelnih ploščah, izolaciji cevi in peči, tesnilih. Materiali so varni le, dokler niso poškodovani; pri razpadanju, drobljenju in luščenju postanejo zdravstveno nevarni. Največ prahu nastaja pri neustreznih delih med prenovami in rušitvami.

Odstranjevanje in odlaganje naj vedno opravijo strokovno usposobljeni izvajalci z ustrezno opremo in pravilnimi postopki. Azbestnih odpadkov ne odlagamo v naravo, ne jih ponovno uporabljamo; pravilno jih je treba embalirati in odložiti na urejena odlagališča. Seznam pooblaščenih izvajalcev je na spletnih straneh Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, še dodajajo strokovnjaki NIJZ, Centra za zdravstveno ekologijo.

Azbestnih odpadkov ne uporabljamo za nasipavanje poti ali dvorišč in ne za druge »domače« rešitve. Vsak od nas lahko prispeva k varnejšemu okolju z odgovornim pristopom pri prenovi starejših objektov ter pravilnim ravnanjem z odpadki.

Več informacij in priporočil je na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (KLIK).