Varno z avtobusom
Pravila in nasveti za varno vožnjo z avtobusom obsegajo poleg smernic za čakanje, vstopanje, posedanje, pripenjanje z varnostnim pasom in izstopanje, tudi smernice za ravnanje in obnašanje na vožnji, saj kulturno obnašanje, poleg ozaveščanja lastne vloge pri zagotavljanju varnosti, pripomore k varni in prijetni vožnji tudi s primernim tonom govora in spoštovanjem pravil, da na avtobusu ne jemo, ne puščamo smeti in ne uničujemo njegove opreme.
Da bo vožnja vsem prijetna, mora biti predvsem varna. Z upoštevanjem pravil preprečujemo poškodbe, zaščitimo sebe, druge potnike in voznika. Upoštevanje pravil zagotavlja, da vsi varno prispejo na cilj, v dobrem razpoloženju in sproščeno pa tudi zaradi mirnih pogovorov in spoštovanja sopotnikov, ki na poti morda delajo, berejo ali zgolj opazujejo okolico.

Čakanje: Avtobus čakamo na postaji, varno odmaknjeni od roba ceste. V temi ali megli uporabimo lučko ali odsevni trak. Učenci 1. in 2. razreda nosijo rumeno rutico.
Vstopanje: Počakamo, da se avtobus ustavi, nato prijazno vstopimo eden za drugim. Pri vozniku kupimo vozovnico ali jo potrdimo na validatorju.
Med vožnjo: Poiščemo sedež, se pripnemo z varnostnim pasom in sedimo. Torbo odložimo na kolena ali pod sedež. Ne hodimo po avtobusu in ne presedamo med vožnjo.
Urejenost: Na avtobusu ne jemo in ne puščamo smeti. Obnašamo se kulturno in tiho, po potrebi odstopimo sedež starejšim in nosečnicam.
Prijaznost: Voznika in sopotnike spoštujemo, pomagamo drugim, če je treba, in se izogibamo kakršnemukoli nasilju.
Izstopanje: Počakamo, da se vozilo ustavi, odpremo varnostni pas in v koloni izstopimo. Pri zadnjih oziroma srednjih vratih pustimo prostor vstopajočim potnikom.
Za varno vožnjo z avtobusom smo res odgovorni vsi. Upoštevanje pravil pripomore k prijetni, varni in udobni vožnji. Posebej pomembno je, da otroci, starejši in ostali potniki med vožnjo poskrbijo zase in za druge.
Naj bo vožnja z avtobusom prijetna izkušnja.