Teden brez invazivk

Od 1. do 7. junija 2025 bo na Gorenjskem potekal "Teden brez invazivk" – pobuda za ozaveščanje o škodljivosti invazivnih rastlin. Zaključek tedna bo velika prostovoljska akcija odstranjevanja invazivk na številnih lokacijah, tudi v Škofji Loki. Pridružite se in pomagajte naravi.

Invazivne tujerodne rastline s svojim hitrim širjenjem izpodrivajo domorodne vrste, zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in vplivajo na zdravje ljudi ter gospodarstvo. Letos v okviru projekta LIFE OrnamentalIAS poteka Teden brez invazivk, ki bo povezal občine, šole, zavode ter prostovoljke in prostovoljce.

Vrhunec dogajanja bo sobota, 7. junija 2025, ko bo izvedena že 4. skupna akcija »Očistimo Gorenjsko invazivk«. Akcija bo potekala na več kot 10 lokacijah po Gorenjski, tudi v Škofji Loki. Vabljeni, da se pridružite.

Prijave zbiramo do 5. junija 2025 preko obrazca: https://forms.gle/PXat1uYVhcdqtRRj6
Potrebujete primerno obutev in obleko, rokavice pa so priporočljive. Koordinatorji na lokacijah bodo predali natančnejša navodila. Skupaj naredimo nekaj dobrega za okolje.

Škofjeloško delovno akcijo Očistimo Gorenjsko invazivk bomo izvedli na območju sotočja obeh Sor, Poljanske in Selške Sore, in sicer na levem bregu. Območje je bilo v poplavah precej prizadeto in nastale ogolele površine predstavljajo dober habitat za naselitev invazivnih tujerodnih vrst rastlin. 

Območje sicer precej prerašča japonski dresnik, v večjem številu pa sta prisotni tudi enoletna suholetnica in orjaška zlata rozga, ki bi ju tokrat odstranjevali. Lokacija je odlična tudi za diskusijo o širjenju invazinvih tujerodnih vrst po poplavah. Udeleženke inudeleženci bodo prejeli tudi letake s podrobnimi informacijami.

Poleg skupne čistilne akcije bodo v tednu v Sloveniji in na Hrvaškem potekali številni dogodki: terenske delavnice, spletna predavanja in spoznavanje invazivk v parkih in vrtovih. Namen teh dogodkov je izobraževanje o škodljivih učinkih invazivnih rastlin ter predstavitev priporočljivih nadomestnih okrasnih rastlin.

Pobudo Teden brez invazivk na Gorenjskem soustvarjamo partnerji projekta LIFE OrnamentalIAS, lokalne skupnosti in strokovne ustanove. Skupaj si prizadevamo za ohranitev naravne pestrosti in zmanjšanje vpliva invazivk.

Gre za priložnost, da se vsi skupaj naučimo prepoznati in zmanjševati vplive invazivnih rastlin ter prispevamo k čistejšemu in zdravemu okolju.

Občina Škofja Loka podpornica projekta LIFE OrnamentalIAS, ki se celostno zavzema za omejitev invazivk in da se z veseljem pridružuje akciji »Očistimo Gorenjsko invazivk«, ki letos poteka že 4. leto zapored.

Partner projekta LIFE OrnamentalIAS Razvojna agencija Sora je v sodelovanju z raziskovalno agencijo Valicon izvedla javnomnenjsko raziskavo o poznavanju invazivnih rastlin v Sloveniji in na Hrvaškem.

Raziskovalci ugotavljajo, da anketiranci v veliki večini pojem invazivne rastline poznajo in ga znajo opredeliti. Za večino poznanih okrasnih rastlin, ki so tudi lahko invazivne, pa menijo, da niso invazivne ali niso nevarne. V splošnem se zavedajo nevarnosti invazivnih rastlin, a ne prepoznajo invazivnih rastlin. Anketiranci so tudi izpostavili, da si želijo več informacij o invazivkah na splošno, njihovih posledicah, možnostih odstranjevanja ter njihovem vplivu na zdravje, gospodarstvo in biodiverziteto.

V Sloveniji ima okrasni vrt, okrasne rastline ali živo mejo 83 odstotkov vprašanih. Med vsemi sodelujočimi so štiri petine (81 %) vprašanih že slišale za izraz invazivne tujerodne rastline. 19 odstotkov jih še ni slišalo za ta izraz. Glede pomena Slovenci menijo, da so to rastline, ki izpodrivajo oziroma ogrožajo domače, avtohtone rastline, da se hitro širijo in razraščajo. Med najpogosteje navedenimi tujerodnimi rastlinami so bile ambrozija, bambus in japonski dresnik.

Anketiranci so navajali invazivke, ki jih poznajo. Tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem je na prvem mestu ambrozija. To lahko pripišemo predvsem temu, da njeno cvetenje povzroča alergije pri ljudeh. Njen vrhunec cvetenja je v avgustu in začetku septembra. Veliko negativnih posledic pa pušča tudi na kmetijskih površinah, ker zmanjšuje kakovost krme na travnikih in pašnikih, zato si kmetje prizadevajo, da jo čim prej odstranijo. Vendar je to zelo dolgotrajno delo, saj gre za zelo plodno rastlino, ki se zelo hitro razrašča. Vsaka rastlina ima kar od 30 do 100 tisoč semen!

Anketiranci so prepoznavali 20 okrasnih rastlin, pri katerih so se opredelili tudi o njihovi invazivnosti. V Sloveniji največ ljudi pozna sivko (95 %), magnolijo (90 %), bambus (86 %), netresk (81 %), rododendron (73 %), lovorikovec (69 %) in ginko (56 %). Več rastlinskih vrst poznajo tisti, ki imajo doma vrtove. Bambus je med Slovenci prepoznan kot invazivna rastlina. Za najbolj invazivne rastline prepoznavajo še žlezovo nedotiko, sirsko svilnico in veliki pajesen. Med tistimi anketiranci, ki imajo doma vrt, jih ima tri četrtine doma vsaj eno izmed tujerodnih invazivnih vrst. Med najpogostejšimi sta lovorikovec in pampaška trava.

Štiri petine anketiranih v Sloveniji (79 %) se strinja, da so okrasne rastline lahko invazivne. Vprašani se zavedajo, da sajenje katerekoli rastline na okrasni vrt ni povsem brez negativnih posledic za naravo. Na Hrvaškem se 6 odstotkov manj vprašanih strinja s trditvijo, da so okrasne rastline lahko invazivne.

Dobri dve tretjini anketiranih v Sloveniji ocenjuje, da okrasne invazivne rastline lahko uidejo na kmetijsko površino in zmanjšujejo pridelek ter nekaj manj odstotkov je takšnih, ki menijo, da se lahko rastlina, ki jo imajo za živo mejo, nenadzorovano razširi in jo je težko odstraniti. Več kot polovica (58 %) jih meni, da z odlaganjem zelenega odreza na rob gozda ali travnika povzročamo negativne posledice naravi.

V Sloveniji je v raziskavi o poznavanju invazivnih rastlin sodelovalo 419 vprašanih, starih med 18 in 75 let. Struktura vzorca odraža strukturo populacije Slovenije. Javnomnenjska raziskava je potekala v 2. polovici leta 2024.