Za ohranitev fleksibilnega normativa

Fleksibilen normativ v vrtcih je pomemben instrument za podporo zagotavljanju pravice vsakega otroka do prostega mesta v vrtcu, optimalne organiziranosti zavodov ter čim nižjim stroškom storitev za uporabnice in uporabnike. Pomembno je, da ga ohranimo.

Fleksibilni normativ – možnost, da Občine izjemoma dovolijo preseganje števila otrok v skupinah vrtca za največ dva otroka – je ključni instrument, ki občinam omogoča, da odgovorno in smiselno upravljajo prostorske, kadrovske in demografske izzive pri organizaciji predšolske vzgoje.

Gre za orodje prilagajanja, ne za pravilo. Občine ga uporabljajo premišljeno, le kadar je to nujno za ohranitev dostopnosti in organizacijske učinkovitosti – in to ob zagotovljenih strokovnih standardih glede števila zaposlenih in kakovosti izvajanja programa.

Zakaj je to pomembno za otroke in starše:

1. Dostopnost vrtca za vse otroke:
   Brez fleksibilnega normativa bi lahko številne občine morale zavrniti vloge otrok, saj ne bi mogli oblikovati dodatnih skupin. To bi pomenilo, da bi nekateri otroci ostali brez mesta v vrtcu, čeprav so pogoji za vključitev sicer zagotovljeni.
2. Nižje cene za starše:
   Če normativ odpade, bo morala občina oblikovati več skupin z enakim številom otrok, kar pomeni več kadra in prostorov, s tem pa višje stroške, ki se deloma prenesejo tudi na plačila staršev. Cena vrtcev se bo v določenih skupinah lahko dvignila tudi do 20%.
3. Ohranjanje kakovosti programa:
   Praksa kaže, da ob izjemnih povečanjih skupin za največ dva otroka ni zaznanega padca kakovosti, saj se še vedno zagotavlja zakonsko določena prisotnost strokovnih delavcev. Kakovost je odvisna od odnosov, vsebin in pogojev dela, ne izključno od številke.
4. Prilagodljivost glede na odsotnosti otrok:
   V praksi so skupine redno nepopolno zasedene (zaradi bolezni, dopustov, počitnic), zato dejanska prisotnost otrok pogosto ne presega osnovnega normativa. Ukinitev te možnosti bi bila odziv na teorijo, ne na realnost.
5. Pomanjkanje kadra v vrtcih:
   Že zdaj se številne Občine soočajo s pomanjkanjem vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljev, kar je v preteklosti večkrat izpostavil tudi sindikat. Ukinitev fleksibilnega normativa bi pomenila dodatne potrebe po kadru, ki ga na trgu dela pogosto ni mogoče zagotoviti, s čimer bi bilo onemogočeno oblikovanje zadostnega števila skupin in bi to poslabšalo dostopnost do vrtcev.

Fleksibilni normativ ni kompromis na račun otrok, temveč prilagodljivo orodje, ki omogoča občinam, da zagotovijo vključitev, kakovost in finančno vzdržnost predšolske vzgoje – vse to v korist otrok, staršev in lokalne skupnosti. 

Njegova ukinitev bi pomenila povečanje stroškov in zmanjšano dostopnost, kar bi občutili najprej otroci in njihovi starši."

Skupnost občin Slovenije odločno nasprotuje ukinitvi fleksibilnega normativa v vrtcih. S tem želi zaščititi pravico vseh otrok do mesta v vrtcu, optimalno organiziranost zavodov ter zagotoviti čim nižjo ceno storitve ob primerni kakovosti predšolske vzgoje. Fleksibilni normativ je življenjski ukrep, ki občinam omogoča, da se prilagodijo potrebam prebivalk in prebivalcev, kar razume tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

Skupnost občin Slovenije odločno nasprotuje pobudi Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) za ukinitev možnosti uporabe fleksibilnega normativa v vrtcih. Takšen ukrep predstavlja neposreden in neupravičen poseg v avtonomijo Občin kot ustanoviteljic javnih vrtcev in bi imel resne posledice za dostopnost storitve in finančno vzdržnost predšolske vzgoje v številnih okoljih.

"Ob takšnih predlogih se v Skupnosti občin Slovenije resno sprašujemo, ali se pobudniki ukinitve fleksibilnega normativa v celoti zavedajo odgovornosti, ki jo takšna sprememba prinaša. Če bo njihova pobuda uresničena, bodo neposredne posledice nosile družine po vsej državi."

Fleksibilni normativ je orodje, ki občinam omogoča, da se prožno odzivajo na lokalne potrebe – prostorske, kadrovske in demografske – in tako zagotavljajo optimalno organizacijo vrtcev ter dostopnost mest za vse otroke.

Ukinitev fleksibilnega normativa bi torej v praksi pomenila:

• občuten dvig stroškov delovanja vrtcev (v določenih skupinah tudi do 20 %),
• večje investicijske pritiske na občinske proračune in
• zmanjšanje razpoložljivih mest v vrtcih, kar neposredno ogroža pravico otrok in staršev do vključitve v predšolsko vzgojo.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Skupnost občin Slovenije razumeta fleksibilni normativ kot življenjsko, prilagodljivo rešitev, ki se uporablja le, kadar je to potrebno – in prav zato ohranja svojo legitimnost in pomembnost. Občine ga bodo še naprej odločno zagovarjale, saj je pomemben instrument za podporo zagotavljanju pravice vsakega otroka do prostega mesta v vrtcu, optimalne organiziranosti zavodov ter čim nižjim stroškom storitev za uporabnike, ob hkratni skrbi za vzdržnost financiranja in racionalno upravljanje.