Tomaž Tozon (1937–2025)

V 88. letu starosti se je poslovil glasbenik - pevec, zborovodja, dirigent, skladatelj, glasbeni urednik, producent in častni občan Škofje Loke Tomaž Tozon.

Tomaž Tozon se je rodil 29. novembra 1937 v Ljubljani, v družini šestih otrok. Svoj glasbeni talent je pokazal že kot majhen deček. Kot deški sopran-solist je pel v otroškem zboru pri Frančiškanih v Ljubljani. Svoje prve lastne avtorske otroške skladbice je prek radijski valov Radia Ljubljana širši Sloveniji predstavil pri komaj 9. letih starosti, pri 12. letih je že uglasbil otroško spevoigro Pravljica o izgubljeni sinički, ki so jo potem izvajali na številnih odrih v Ljubljani, Mariboru ter tudi v Buenos Airesu.

Vodil je že šolski pevski zbor na Klasični gimnaziji in realki v Ljubljani. Kot pevec se je v otroških letih nato uveljavil tudi s pesmijo Radovana Gobca Kresniček in nato leta 1951 s Kekčevo pesmijo v filmu Kekec, kjer je »posodil« svoj glas igralcu Matiji Barlu. Leta 1952 je nastopal tudi v vlogi pastirčka, v Suttermaistrovi operi Romeo in Julija v ljubljanski operi.

Svoje glasbeno znanje in talent je nadgradil s študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za muzikologijo. Leta 1966 se je redno zaposlil na RTV Ljubljana, kjer je nasledil delo Vilka Ovsenika kot glasbeni producent za narodno zabavno glasbo in kasneje kot urednik producent pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana, vse do upokojitve leta 1993. Pod njegovim vodstvom je nastalo več tisoč arhivskih posnetkov različnih zvrsti glasbe.

Devetnajst let je bil tudi član Slovenskega okteta, kjer so mu podelili naziv častnega člana. Kot pevec je sodeloval pri številni narodnozabavnih ansamblih, kot so Avseniki, Alpski kvintet, Ansambel Franca Miheliča in Veseli planšarji. Več kot petdeset let je bil mentor in zborovodja številnim pevskim skupinam, zborom in glasbenim ansamblom, vsakoletni član strokovnih komisij za ocenjevanje na festivalih in revijah pevskih zborov, vodil je več zborovskih seminarjev, bil pa tudi strokovni svetovalec pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti.

Tomaž Tozon je bil uveljavljen zborovodja, skladatelj in glasbeni producent. Po končanem študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil med letoma 1966 in 1993 zaposlen na RTV Slovenija. Pel je v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, Komornem zboru RTV Ljubljana, Učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič in v kvartetu Do.

Kot predsednik ali član številnih strokovnih komisij je dejavno sodeloval na več kot 150 festivalskih večerih narodnozabavne glasbe in pevskih revij. V domači Škofji Loki je vseh 19 let sodeloval pri pripravi festivala ''Večera slovenskih viž v narečju''.

V svojem več kot 50-letnem glasbenem ustvarjanju je bogato znanje s področja zborovske glasbe kot mentor in zborovodja prenašal na mlajše generacije. Ustanovil je tudi več projektnih zborov kot npr. MEPZ Spominčice in MOPZ Uranarij. Več kot 10 let je vodil zamejski pevski zbor KD Frančišek Sedej iz Števerjana v Italiji.

Bil je umetniški vodja Logaškega in Goriškega okteta, Adoramusu iz Novega mesta, Oktetu Lip Bled iz Bleda, Šentjurskim fantom in drugim. Močno je zaznamoval pevsko, zborovsko dogajanje v domači Škofji Loki, saj je bil umetniški vodja okteta Jelovica, Škofjeloškemu oktetu ter oktetu Ceh.

Prav tako je bil je mentor Gorenjevaškemu oktetu, kvartetu Spev iz Škofje Loke in ansamblu Oglarji, ki jim je izbral ime.

Prispevek Tomaža Tozona pri oživitvi in razvoju kulturnega utripa v Škofji Loki in okolici je bil resnično neprecenljiv.

Z oktetom Jelovica je kot umetniški vodja dosegal vidne uspehe. Posneli so vrsto arhivskih posnetkov, na takratnem Radiu Ljubljana, izdal so veliko ploščo s skladbami slovenske in narodne zakladnice.

Oktet Jelovica je pustil izjemen pečat na številnih nastopih doma in po svetu. Leta 1981 je tako oktet na proslavi ob 40-letnici OF v Žireh prejel najvišje odlikovanje zveze kulturnih organizacij Slovenije, Gallusovo plaketo.

Kot dolgoletni vodja MEPZ Lubnik si je vztrajno prizadeval, da bi mestno središče Škofje Loke spet dobilo pravo večnamensko kulturno dvorano, ki bi bila primerna tudi za prirejanje zahtevnejših koncertov.

Pri tem pa tudi ni zanemarljivo dejstvo, da je pri tem aktivno sodelovala ekipa članov pevskega zbora, ki so prostovoljno sodelovali in pomagali pri prenovi ter očiščenju stare zapuščene stavbe. Mesto pa je naposled dobilo lepo obnovljen in odlično delujoč Sokolski dom.

V Škofji Loki je Tomaž Tozon sodeloval še pri razvoju in oživitvi kulturnega dogajanja v mestnem središču. Kot predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka je bil eden od pobudnikov ideje in predloga o oživitvi Loke s Škofjeloškim pasijonom.

Za svoje delo je prejel mnogo odličij, najpomembnejše je Gallusova plaketa, ki jo je ob 50-letnici svojega glasbenega udejstvovanja prejel kot priznanje za pomembne dosežke v glasbenem ljubiteljstvu. Gallusovi plaketi je prejel tudi za delo z Oktetom Jelovica in kot pevec Slovenskega okteta.

Ob svoji 80-letnici je Tomaž kot cerkveni zborovodja prejel pečatnik Sv. Cirila in Metoda. To je najvišje odlikovanje Katoliške cerkve v Sloveniji. Prejel ga je v zahvalo in priznanje za dolgoletno delovanje na področju cerkvene glasbe in zborovskega dirigiranja.

Seveda smo tudi Ločani znali centi ustvarjalno in predano mentorsko delo Tomaža Tozona. Že leta 1981 je prejel nagrado Škofje Loke, za delo, ki je pomembno prispevalo k razvoju in ugledu Škofje Loke pa je v letu 2000 prejel Zlati grb Občine Škofja Loka.

Lani je za ohranjanje slovenske glasbe, jezika in kulture prejel tudi najvišje občinsko priznanje, postal je častni občan občine Škofja Loka.

Tomaževo glasbeno, pevsko in mentorsko udejstvovanje je resnično bogato, vedno je znal reči, da je iskreno petje bližnjica k sreči, njegovo življenjsko vodilo ter življenjska filozofija pa je strnjena  v pomenljivi misli: »Želim biti veja, vejica, da bi lahko podpiral petje ptice!«

Tomaž Tozon bo večno in za vedno z nami, ko nam bo (svojo) himno nepremagljivega optimizma (za)pisal za uho – ''Dobra volja je najbolja''. Z njeno - in njegovo pomočjo – bomo prav vse hude stvari in tudi najbolj težke čase – ugnali v kozji rog!  

Soprogi in otrokom izrekamo iskreno sožalje.