Blaž Ogorevc (1951–2025)
Le malo pred dopolnjenim 74. rojstnim dnem se je poslovil Blaž Ogorevc, pesnik pisatelj, potopisec in raziskovalni novinar.
Rodil se je v Loki, leta 1951. Po končani loški gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost. Bil je del tiste mlade radožive ustvarjalne generacije, za katero pravzaprav ni bilo meja …
Dolgih 35 let je bil nepogrešljivi član ekipe revije Mladina. Napisal je več pesniških zbirk, prva z naslovom Prisilno zreli paradižniki je izšla že leta 1975. Sledile so še Zima na socialističnem kmetijskem posestvu (1978), Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selassie Yaha (1985), Domačijski spevi (1991) in Poezije (2002).
Leta 1999 je izšel njegov kultni potopisni roman Tropska melanholija, ki je zagotovo njegovo najbolj znano delo. Ustvarjal je svoj univerzum, kjer zavite loške ulice in povesti iz Loških hribov vodijo v čudovito eksotične tropske kraje - in nazaj v Loko. Kamor se je vedno vračal, od koder, kljub vandranju po širnem svetu, pravzaprav nikoli ni zares odšel.
V Loki je imel svojo matično luko, pivsko omizje in domači pristan, koder je s svojimi prijateljčki razglabljal o čudesih sveta: o močeradovcu, flodranju in strašnih nilskih konjih …
Ja, samo v Loki je bil Blaž tudi Funtkov Blaž, poimenovan po rojstnem hišnem imenu, saj je bil doma nad Selškimi vrati.
Leta 1998 je Blaž prejel zlati grb Občine Škofja Loka. V utemeljitvi je bilo zapisano – ''za njegove umetniške podobe Škofje Loke in njenih ljudi ter v priznanje njegovi navezanosti na Škofjo Loko''.
Zavoljo Blaža so v Loko radi prihajali številni prijatelji in umetniški sopotniki od vsepovsod. Blaža so poznali in cenili praktično vsi. Mnogi so (skrivaj) zavidali njegovemu besednemu mojstrstvu in izjemnemu, samoniklemu blaževskemu humorju. Ni se kaj dosti ženiral.
Pred dnevi se je njegovo tuzemsko popotovanje za vedno končalo. Zelo ga bomo pogrešali. V tem vse bolj brezobzirnem svetu nam bo manjkala njegova dobrohotna in dobrodušna iskriva norost.
Morda pa prav kmalu pride čas, da Krčma Mihol - poleg že legendarnega Burdychovega kota - zdaj dobi tudi Blaževo omizje. Miren kot, kjer bomo v strašnih novih časih, ki so na obzorju, spet skupaj, družno in neustrašno reševali usodo sveta. Blaženi Blaž bi bil gotovo blazno vesel.
Družini in vsem, ki ste mu bili blizu in ste ga imeli radi, izrekamo iskreno sožalje.