Nova stalna zbirka starih knjig

V Loškem muzeju Škofja Loka so konec leta odprli novo stalno zbirka starih knjig. Grajska knjižnica tako po novem vsebuje približno 3500 knjig, ki so nastale v času od konca 16. do 20. stoletja. V njih lahko uzremo duha časa, v katerem so bile napisane, ter odkrijemo mnogo danes že pozabljenega znanja in vedenja. 

Na odprtju je kustosinja dr. Simona Žvanut na kratko predstavila knjižne zbirke in orisala delo vse od leta 2019, ki je pripeljalo do nove knjižnice v prvem nadstropju. Koncept postavitve temelji na ideji odprtega depoja, v katerem je knjižno gradivo hranjeno po vseh potrebnih konservatorskih standardih, hkrati pa v največji možni meri razstavljeno ter na voljo raziskovalcem in zainteresiranim javnostim. Kot del projekta je izpostavila tudi sodelovanje z Oddelkom za digitalne vsebine v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer bodo letno digitalizirali vsaj tri ali štiri redkejše knjige iz zbirke. Digitalizirano knjižno gradivo bo tako dostopno na muzejski spletni strani in v Digitalni knjižnici Slovenije. Obisk knjižnice bo zaradi dragocenosti gradiva sicer možen le v spremstvu muzejskih vodičev, v naslednjih letih pa bodo organizirane številne izobraževalne dejavnosti. 

Za ohranjanje knjig sta sicer zelo pomembni temperatura in vlaga v prostoru, prav tako lahko knjige poškoduje prevelika izpostavljenost svetlobi, zaradi česar je običajno omejena tudi količina časa, ki ga posamezna knjiga lahko preživi na razstavi, nakar jo morajo za nekaj let zapreti v temo. Veliko nevarnost za knjige predstavljajo tudi razni škodljivci, od črvov do srebrnih ribic, ki se jih težko znebimo, saj se hitro prilagodijo na spremembo okolja. Knjige v novi zbirki so bile zato poslane v razkuževanje v ZVKDS Restavratorski center v Ljubljano in zaplinjene z dušikom.

Mag. Blanka Avguštin Florjanovič je v nadaljevanju predstavila tudi posamezne dragocene vezave iz nove grajske knjižnice, od katerih so nekatere izredno redke: pergamentna vezava, vezave v brokat papirju, polusnjene vezave z ročno izdelanim marmoriranim papirjem ali še starejšim kleister marmorjem, vezava v galunski svinjski koži s slepimi odtisi, medeninasta zapirala itd. Na kratko je orisala tudi zahteven postopek izdelave zlate obreze in marmoriranega pergamenta, pri čemer je zanimivo, da slednjega danes sploh ne znamo več izdelati. Hkrati je pri pergamentni vezavi opozorila na recikliranje, ki je bilo v določeni meri prisotno že v 17. stoletju in ni šele produkt današnje dobe, saj so pergamentno vezavo izdelali tako, da so reciklirali oz. ponovno uporabili stare pergamentne listine, ki niso bile več v uporabi in v katere so oblekli (običajno bukove) platnice nove knjige. Razkrila je, da dejansko najboljše in najbolj trpežne vezave izvirajo iz srednjega veka. Prav tako je poudarila, da so vezave v zbirki starih knjig nove grajske knjižnice izredno dobro ohranjene in zato zelo pomembne za poznavanje naše kulturne in obrtniške (knjigoveške) kulturne dediščine.

Po kratkem predavanju mag. Blanke Avguštin Florjanovič je novo stalno zbirko slovesno odprl župan Občine Škofja Loka Tine Radinja.

Sledil je ogled nove zbirke, ki med drugim vsebuje Knjižnico Ivana in Franje Tavčar z Visokega, Knjižnico baronov Oblak-Wolkensperg iz Puštalskega gradu pri Škofji Loki, zbirko verskega tiska in druge.

Več (KLIK)