SToP in Kristijan Krajnčan
Slovenski tolkalni projekt s »carte blanche« skladatelju, bobnarju in violončelistu Kristijanu Krajnčanu ponuja zmožnost obogatitve njegovega zvočnega polja s premišljeno uporabo raznolikih klasičnih in neklasičnih tolkal (marimba, vibrafon, gongi, afriški bobni …) ter prinaša nova raziskovanja izraznosti v kombinaciji z bobni, violončelom ter pripovedovanjem starodavnih zgodb. Kristijan Kranjčan z violončelom, katerega zvok pelje preko efektov in akustičnega kompleta bobnov, ustvarja unikatno solistično razmerje do tolkalcev Slovenskega tolkalnega projekta.
Kristijan Krajnčan je na Nizozemskem diplomiral iz jazz bobnov na konservatoriju Prince Claus in magistriral iz filmske glasbe na amsterdamskem konservatoriju. V svoji glasbeni karieri je zaradi poznavanja in obvladovanja različnih glasbenih zvrsti sodeloval z mnogimi mednarodnimi glasbeniki. Kot bobnar in violončelist je sodeloval pri 25 zgoščenkah in koncertiral v več kot 25 državah v Evropi, ZDA, Aziji, Indoneziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Kot skladatelj filmske glasbe se je podpisal pod tri celovečerce in devet kratkih filmov in prejel mnoge mednarodne nagrade. Njegov glasbeni prvenec Kristijan Krajnčan Ensemble: Siberian Bear je izšel 2012, njegov najnovejši solo avtorski projekt je DrummingCellist pa leta 2022. Je avtor glasbe več kratkih filmov in glasbenih video spotov različnih žanrov.
Pisana barvitost tolkalnih zvokov in atraktiven program. To je Slovenski tolkalni projekt. Še kot študentje so člani zasedbe leta 1999 pripravili prvi koncert, ki je pokazal želje po iskanju neznanega, najboljšega, svežega, po iskanju samosvojega. V tem času so tolkalci Barbara Kresnik, Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše koncertirali na številnih odrih doma in na tujem. Bilanca 20-letnega dela je okoli 260 skrbno izvedenih skladb, med katerimi je veliko napisanih prav za Slovenski tolkalni projekt. Za svoje delo so leta 2013 prejeli Župančičevo nagrado, leta 2014 pa nagrado Prešernovega sklada.