Ivan Kristan (1930-2023)

Poslovil se je Ivan Kristan, nekdanji novinar, kasneje pa redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, kjer je bil v osemdesetih letih tudi dekan, zatem tudi rektor ljubljanske univerze. Predvsem pa je bil znan kot ustavni pravnik, sodnik na Ustavnem sodišču SFRJ v Beogradu, kjer je dosegel, da ustavno sodišče SFRJ ni moglo prepovedati slovenskega plebiscita. Po osamosvojitvi Slovenije pa je bil prvi predsednik državnega sveta. Profesor Ivan Kristan je bil vrsto let občan Škofje Loke. Star je bil 93 let.

Ivan Kristan, je bil rojen leta 1930 v vasi Arnovo selo pri Artičah. Mladost, ki jo je grobo zaznamovala vojna, je preživel v osmih izgnanskih taboriščih po vzhodni in srednji Nemčiji.

Od tod je najbrž izvirala posebna občutljivost do zla in krivic, ki ga je v času vojne povzročil okupator.

Po vrnitvi v Slovenijo je končal gimnazijo v Brežicah, po opravljeni maturi leta 1951 pa se je vpisal na študij prava na ljubljanski pravni fakulteti. Diplomiral je leta 1957, leta 1965 pa doktoriral s tezo Statuti delovnih organizacij v procesu odmiranja prava. Kot štipendist Humboldtove fondacije se je leta 1968 znanstveno izpopolnjeval na Univerzi v Regensburgu in na Univerzi v Kölnu.

Med študijem je bil zaposlen kot novinar pri Ljubljanskem dnevniku in pri Ljudski pravici. Radovednost in polemičnost ga je nato krasila tudi po koncu profesionalne novinarske kariere.

Leta 1967 se je zaposlil na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1977 pa je postal redni profesor. Na pravni fakulteti je predaval ustavno pravo Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in primerjalno ustavno pravo, na filozofski in na teološki fakulteti v Ljubljani pa družbeno ureditev SFRJ.

To je bil tudi čas, ko se z družino priseli v Škofjo Loko. V tem času je Škofja Loka dinamična, rastoča lokalna skupnost, z rastočo industrijo in javnim sektorjem in kraj, v katerem je nadvse prijetno živet.

V letih 1981-1985 je bil dekan pravne fakultete, v letih 1985-1987 pa rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.

V razburljivih letih demokratičnih vrenj in postopnega razkrajanja Jugoslavije (1987-1991) je bil sodnik Ustavnega sodišča SFRJ v Beogradu. Leta 1990 je dosegel, da ustavno sodišče ni sprejelo začasne odredbe zoper zakon o plebiscitu, tako da se je plebiscit v Sloveniji 23. decembra 1990 zgodil brez zapletov. Leta 1991 je na Ustavnem sodišču Jugoslavije dosegel, da je sodišče začelo postopek o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije.

Vse to pa so bila dejanja, ki so poleg strokovnosti od človeka zahtevala tudi izjemen pogum!

Med letoma 1992 in 1997 je bil prvi predsednik Državnega sveta RS. Glavne teme njegovih raziskav so bile nacionalno vprašanje, federalizem, problematika parlamentarizma (problem dvodomnosti) in problematika človekovih pravic.

V zadnjem času si je prizadeval, da bi Državni zbor sprejel akt o notifikaciji nasledstva Slovenije po Jugoslaviji zaradi Avstrijske državne pogodbe.

Leta 2003 mu je bil podeljen naziv zasluženega profesorja ljubljanske univerze.

Občanke in občanke pa smo ga vrsto let lahko srečevali na sprehodu po Škofji Loki in njeni okolici.

Sožalje svojcem.