Delavnica o trajnostni parkirni politiki

Občina Škofja Loka je bila skupaj z občino Medvode izbrana za pilotno območje, na katerem se bo izvedel postopek priprave parkirne politike in bo vzorčni primer za primerljive občine po Sloveniji. V Škofji Loki imamo, podobno kot v drugih mestih, izzive, kako vzpostaviti dostopne in konkurenčne prometne razmere za zmanjšanje negativnih vplivov motornega prometa na okolje ter prebivalke in prebivalce. V ta namen so predstavniki IPoP-a, Inštituta za za oblikovanje prostora, organizirali javno razpravo o tem, kje in kdaj so težave pri parkiranju v Škofji Loki. Vključevanje javnosti je ključnega pomena, saj prebivalci in prebivalke najbolje poznajo svoje mesto.

Javne razprave se je udeležilo 27 oseb, ki so sodelovali tako v vlogi prebivalcev kot v vlogi predstavnikov Občine, krajevnih skupnosti, podjetij ipd. Uvodnemu pozdravu župana in predstavnice MOPE je sledila uvodna predstavitev projekta parkirne politike v občini Škofja Loka, nato pa je bil glas predan prebivalcem. Vsak od prisotnih na javni razpravi  je lahko predstavil svoj pogled na trenutno parkirno situacijo v občini in izpostavil ključne težave, pri čemer je bil vsak njihov predlog zapisan, problematična lokacija pa označena na karti. Delavnico je vodil Urban Jeriha z IPoP - Inštituta za politike prostora.

Specifika mesta Škofja Loka je, da je središče in stičišče dveh dolin, ljudje iz bolj oddaljenih krajev pa se dnevno z avtomobilom vozijo v Škofjo Loko. Posledično so v Škofji Loki velike potrebe po parkirnih mestih za osebna vozila.

Prisotni občani so kot posebej problematične izpostavili naslednje lokacije:

Železniška postaja v Retečah, kjer obstoječe število parkirnih mest za osebna vozila ne zadosti potreb vseh uporabnikov, ki tam dnevno parkirajo svoje vozilo in pot nadaljujejo z vlakom. Na območju postajališča tudi ni ustrezne infrastrukture za kolesa (stojala za priklenjanje koles). Poleg same infrastrukture je izpostavljen tudi problem z voznimi redi vlakov, ki ne vozijo dovolj pogosto.

Železniška postaja na Trati, kjer je prav tako premalo parkirnih mest za osebna vozila. Ljudje z vozili zaparkirajo druga vozila in lahko se zgodi, da ob prihodu z vlakom železniške postaje z avtomobilom sploh ne moreš zapustiti. Poleg tega so avtomobili parkirani tudi na površinah, ki niso namenjene parkiranju, s tem pa ovirajo poti pešcem.

Groharjevo naselje, kjer imajo stanovalci težave s parkiranjem oziroma preozkimi parkirnimi mesti, ki niso primerna za novejša vozila.

Območja osnovnih šol in vrtcev, kjer nekateri prisotni ugotavljajo, da je pred samim vhodom preveč vozil, s čimer se zmanjšuje varnost otrok, spet drugi pa opozarjajo, da pred šolami in vrtci ni dovolj parkirnih mest za starše, ki pripeljejo svoje otroke. Izpostavljen je tudi problem v popoldanskem času, ko v šolah potekajo popoldanske dejavnosti otrok in rekreacije ostalih občanov. Vsi namreč želijo svoja vozila parkirati čim bližje vhoda, posledično pa je situacija s parkiranjem slaba.

Športna dvorana Poden, kjer so parkirna mesta tudi v dopoldanskem času zelo zasedena, tudi s strani dijakov, ki se v velikem številu vozijo z avtomobili. Problem je še posebej pereč za ljudi, ki za to parkirišče plačajo mesečno ali letno parkirnino, parkirnega mesta pa potem ne dobijo. Kot predlog se izpostavi možnost, da bi del parkirišča namenili izključno abonentom.

Mestni trg, kjer občani izpostavljajo problematiko pomanjkanja nadzora in se ne strinjajo, da lahko za to območje nekateri pridobijo dovolilnice za parkiranje, drugim pa tam parkiranje ni dovoljeno.

Pošta na Trati, ki je v bližini šole. Na parkirnih mestih pred pošto parkirajo zaposleni v šoli in okoliški stanovalci, posledično pa za uporabnike pošte ni parkirnih mest. Kot možen ukrep predlagajo, da se del parkirnih mest nameni kratkotrajnemu parkiranju, pri tem pa poudarijo potrebo po boljšem nadzoru (redarji).

Pokopališče Lipica, kjer je velikokrat vse zaparkirano s strani gospodarskih družb (kombiji) in zaposlenih, ki se vozijo v Škofjo Loko.

Občani izpostavijo, da problematika s parkiranjem ni samo problem mesta Škofja Loka ampak tudi okoliških krajev, npr. Reteče. Kot ukrep za izboljšanje razmer v tem kraju občani predlagajo podaljšanje linije JPP do Jeprce, s čimer bi lahko občani koristili tudi avtobusne linije iz smeri Kranja.

Kot splošno problematiko na vseh parkiriščih se izpostavi, da javna parkirišča preko dneva zasedejo zaposleni, ki svoje vozilo tam pustijo preko celega dneva (8 ur) posledično pa za druge uporabnike ni dovolj parkirnih mest.

Občani, ki se v službo vozijo z avtomobilom kot dobro prakso navedejo uporabo parkirišča Puštal, ki je brezplačno, vedno najdejo parkirno mesto. Od centra mesta je oddaljeno cca. 3 min hoje, poleg tega pa z uporabo tega parkirišča ne zasedejo parkirnih mest v centru mesta.

Nekateri občani pozdravljajo tudi ureditev parkirišča v Lipici. So mnenja, da bi lahko ljudi, ki se dnevno vozijo v Škofjo Loko usmerjali na to parkirišče. Ljudje naj avtomobile pustijo tam, potem pa naj se peš odpravijo do centra mesta oziroma do železniške postaje. Spet drugi so mnenja, daj je to parkirišče preveč oddaljeno, da bi ga dnevno uporabljali.

Nekateri prisotni izpostavijo, da morajo vsi prebivalci spremeniti svoje potovalne navade in sploh za krajše poti začeti uporabljati JPP, kolo in druge trajnostne oblike mobilnosti. Pri tem izpostavijo, da je uvedba plačljivega parkiranja eden izmed ukrepov, ki lahko ljudi prepriča, da avtomobil uporabljajo bolj racionalno. Drugi se s tem ne strinjajo. Glede na današnji način življenja je sploh za ljudi, ki živijo na »periferiji« uporaba avtomobila nujna.

Vsi pa na splošno podpirajo trajnostne oblike prevozov, vendar pa opozarjajo, da je treba za tak zelen prehod najprej urediti infrastrukturo (gradnja kolesarskih stez, stojala za kolesa, več linij JPP …).

Javna razprava je minila v konstruktivnem duhu, pri čemer so pripravljavci parkirne politike s strani občanov pridobili vrsto predlogov, izzivov in podatkov o problematičnih lokacijah, na katere se bodo v okviru projekta še posebej osredotočili.

V sklepnem nagovoru je župan občine Škofja Loka poudaril pomen spreminjanja potovalnih navad občanov, s čimer se bo lahko Škofja Loka v prihodnje razvijala po meri občanov in ne avtomobilov.

Vsi udeleženci so bili povabljeni tudi k sodelovanju na prihodnjih javnih razpravah v okviru priprave parkirne politike, na katerih se bodo oblikovali konkretni ukrepi za izboljšanje obstoječih razmer na področju ureditve mirujočega prometa na območju občine Škofja Loka.