Lubnik

Je najbolj obiskana planinska točka v okolici mesta. Na vrh lahko pridete po različnih poteh, približno v dveh urah. Iz Škofje Loke se lahko podate do grajskih vrat, kjer se ena pot nadaljuje ob obzidju pot po trim stezi nad naseljem Vincarje. Ime po pripovedi izvira iz časov, ko je loška gospoda tod gojila vinsko trto. Nadaljujete mimo Marijinega brezna, največje in morfološko najbolj zanimive jame v okolici. Malo nad grajskimi vrati pa se lahko po drugi poti povzpnete levo na hrib Krancelj, kjer so še vidne ruševine Zgornjega stolpa iz 12. stol., ki je imel obrambno in oskrbovalno funkcijo. Stolpasta utrdba naj bi bila visoka cca. 30m. Ob izkopavanjih so našli zanimive srednjeveške predmete, ki so razstavljeni v Loškem muzeju.V slabe pol ure ste na prevalu imenovanem Kobila, kjer lahko sledite poti desno v gozd, ki vas pripelje do razvalin Starega gradu. Prvotna, zatrdno najstarejša srednjeveška utrdba na loškem ozemlju, se prvič omenja okoli leta 1202, v starih listinah imenovana kot Wildenlack (Divja Loka). V gradu je v 13. stol. stanoval izredno močan rod loških vitezov, ki je pomenil resno nevarnost za Loško gospostvo. Pot vas nato pripelje do vasi Gabrovo, od koder je še dobre pol ure do vrha Lubnika. Tu se vam odpre širen razgled na vse strani. Na strmem južnem pobočju pod navpično steno je vhod v Lubniško jamo in Kevderc. Dom na Lubniku ima prenočišča in je odprt vse leto, v njem pa se lahko osvežite in okrepčate. Dostop s kolesom ali avtomobilom je možen do vasi Suša, od koder je pol ure hoda do vrha. V vasi vas postrežejo s starimi kmečkimi jedmi iz krušne peči.