Pojav mišje mrzlice
"Bolezen poteka v več fazah, znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost po okužbi z virusom Puumala je nizka (0,1-0,04 %), višja pri bolnikih okuženih z virusom Dobrava."
Več informacij najdete na strani NIJZ. (klik)
Zaradi povečanega pojava Hemoragične mrzlice (Mišja mrzlica) Komunala Škofja Loka v nadaljevanju podaja predloge, ki bi jih bilo potrebno izvesti, da se širjenje mrzlice zaustavi oziroma omeji.
Mišja mrzlica se širi z vdihavanjem iztrebkov glodavcev. Zaradi narave dela smo mišjim iztrebkom največkrat izpostavljeni ob sledečih aktivnostih in na sledečih lokacijah:
- Delo na kmetiji,
- Delo na vrtu,
- Gradbena dela na prostem,
- Taborjenje,
- Kopanje na divjih in naravnih kopališčih,
- Športne dejavnosti v naravi,
- Delo v skladiščih.
Mišja mrzlica se ne širi med ljudmi.
Mišja mrzlica se povečini pojavlja med prebivalci na podeželju – zaradi opravil v naravi, gozdarjenja in spravila sena. Pri tem je ključnega pomena zaščitna oprema – zaščitne maske pri delu, kjer se dviga prah in higiena rok.
Komunala Škofja Loka in Občina lahko pri preprečevanju širjenja virusa izvedeta aktivnosti:
- Ozaveščanje občanov (radio, splet),
- Obveščanje upravnikov (e-pošta),
- Deratizacijo na javni kanalizaciji se je izvajalo v mesecu marcu, saj se v pomladnih mesecih pričnejo podgane množiti. Če smo bili pri preventivni deratizaciji uspešni je sedaj delež podgan v javni kanalizaciji minimalen. Deratizacija tako ni potrebna, razen če bomo pri rednih aktivnosti zabeležili porast glodavcev v kanalizaciji – v tem primeru se izvede ponovno deratizacijo.
Pri preprečevanju širjenja virusa lahko največ naredijo uporabniki/ce, oziroma občani in občanke sami. Navodila za ukrepanje so podana spodaj:
- V domačem okolju:
- Glodavcem naj se onemogoči dostop v hiše in kleti,
- Onemogočanje dostopa glodavcem do hrane (namenjene ljudem, živalim), prav tako naj se onemogoči dostop do odpadne hrane,
- Pri čiščenju podstrešji, kleti in skladiščnih prostorov naj se delo izvaja po postopku:
- OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNIH ROKAVIC IN MASKE
- Prezračimo prostor za vsaj 30 minut (odpremo vsa okna in vrata, med prezračevanjem se odstranimo iz prostora)
- Pripravimo raztopino klorovega razkužila (obvezna uporaba zaščitnih rokavic): 1 enota Varikine + 10 enot vode. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
- Površine, kjer so iztrebki ali mrtvi glodavci razkužimo s pripravljenim razkužilom (obvezna uporaba zaščitnih rokavic in maske). Razkužilo pustimo delovati vsaj 5 minut.
- Razkužene iztrebke in glodavce odstranimo v vrečko, ki jo nato tesno zapremo (obvezna uporaba zaščitnih rokavic in maske).
- Po razkuževanju je potrebno prostor in površine MOKRO očistiti. Prostorov se ne pometa, saj se z dvigovanjem prahu širi virus mišje mrzlice.
- Po končanem čiščenju rokavice in masko odstranimo v zabojnik za ostale odpadke.
- Roke si temeljito operemo z vodo in milom.
V primeru najdbe glodavcev v večstanovanjskih objektih obvestimo upravnika.
- Bivanje v naravi:
- Zaščitimo hrano pred glodavci,
- Hrane ne puščamo na tleh,
- Ne pijemo vode iz izvirov ali tolmunov,
- Ne poležavamo na golih tleh,
- Skrbimo za higieno rok.
- Pri opravljanju dela v naravi
- Osebnih stvari ne puščamo nezaščitene na tleh,
- Ne počivamo in posedamo na golih tleh,
- Pri delu, kjer se praši – spravilo sena,…, uporabljamo zaščitno masko,
- Ne pijemo vode iz izvirov in tolmunov,
- Skrbimo za higieno rok, predvsem pred hranjenjem.
V primeru najdbe večjega števila glodavcev v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali, obvestimo pristojnega veterinarja.
Največjo moč pri preprečevanju pojava mišje mrzlice imajo torej občanke in občani. Komunala Škofja Loka in Občina Škofja Loka vas torej lahko le redno obveščata o potrebnih aktivnostih, zaščitni opremi ter spremembah na tem področju.