Pojasnila ob gradnji križišča pred šolskim centrom v Podlubniku

Občina Škofja Loka posveča posebno pozornost varnosti in pretočnosti cestnega prometa. Naša usmeritev je, da povsod na občinskih cestah umeščamo krožišča. Na državnih cestah pa si prizadevamo, da semaforje nadomeščajo s krožišči, kjer je le možno.

Občina Škofja Loka sledi področnim standardom in podpira prometne ureditve, ki so strokovno ter zakonsko utemeljene. Pomemben element v cestnem prometu predstavljajo križišča, kjer je izjemnega pomena varnostna presoja, ustrezno umeščanje, projektiranje in izvedba le-teh. Občina izvaja in zagovarja sistemsko umeščanje krožnih križišč na mestih oz. lokacijah, kjer je to strokovno sprejemljivo, tako z vidika prostorskih danosti kot tudi prometne varnosti in pretočnosti prometa. Pri tem je potrebno upoštevati rang in kategorizacijo cest ter njihovega upravljalca, prometne tokove, število prometa in posamezno lokacijo križišč v in izven naselij. Presoja kriterija prometne varnosti je ključna pri opredelitvi za tip križišča (klasično ali krožno).

V letu 2018 je bila v prostor uspešno umeščena severna obvoznica, kjer ta trenutek država odkupuje zemljišča. Z izgradnjo pomembne obvozne povezave bo dana možnost za izvedbo trajnostnih ukrepov na obstoječih cestah v mestu, ki bodo povečali prometno varnost in zmanjšali vplive prometa na okolje in prebivalce. Po izgradnji obvoznice bodo izpolnjeni pogoji za odstranitev vseh semaforjev na tem področju.

Prejeli smo pobudo za umestitev krožišča na območju bodoče stanovanjsko-poslovne soseske Dolenčevi vrtovi. Že pred samo gradnjo omenjenih objektov smo se soočali s problematiko prehajanja pešcev na tem območju, obenem gre za obremenjeno tranzitno, regionalno cesto R2-403/1076, ki poteka skozi mestno jedro s številnimi priključki in prehodi za pešce in kolesarje. Občina je tudi sama predlagala krožišče in večkrat izvajala štetje prometa za študijo prometne varnosti.

Gradbeno dovoljenje za semaforizirano križišče je bilo izdano leta 2009, vendar je projekt za nekaj časa obstal. V letu 2017 je Občina Škofja Loka na podlagi 279. sklepa Občinskega sveta z dne 10. oktobra 2016 pripravila pregled treh različnih variant prehajanja čez regionalno cesto Petrol-Poden na R2-403/1076 med stacionažama v km 14,6 in km 14,9, in sicer: Varianta 1 - ureditev podhoda pri Starološkem potoku; Varianta 2 - ureditev prehoda pri uvozu v šolski center ; Varianta 3 - ureditev nadhoda  na vzhodnem robu Dolenčevega vrta.

Glede na predvideno gradnjo Dolenčevih vrtov in omenjeno problematiko je bila edina sprejemljiva ureditev prehoda za pešce v sklopu ureditve celotnega križišča, ki je vključevala tudi novi severni priključek. Nova ureditev glede semaforizacije križišča z dodatnim priključkom je bila pogojena s strani upravljalca državne ceste, Direkcije RS za infrastrukturo, in sicer se je upoštevalo varovanje pešcev na bodočem šolskem prehodu z ostalimi prometno-varnostnimi usmeritvami za križišča ter prostorske in projektno-tehnične kriterije.

Ureditev krožišča na predlaganem mestu je bila torej strokovno-tehnično ovržena z izvedeno prometno študijo pristojnega inženirja za upravljalca DRSI. Občina je vztrajala in pozvala tudi vse vpletene na sestanek, da bi preverili, ali je po njihovem mnenju kakršnakoli druga možnost. Na podlagi izvedene kapacitetne analize je bila izkazana potreba po semaforizaciji križišča, tako z vidika prepustnosti kot tudi z vidika prometne varnosti. Prometa je na tej cesti preprosto preveč. V križišču je predvideno prometno odvisno krmiljenje semaforskih naprav (najsodobnejša tehnologija z možnostjo podaljševanja zelene faze na glavni prometni smeri). Najava se izvaja s pomočjo videokamer in tipke za pešce.

Predlagana idejna rešitev s krožnim križiščem je zelo všečna, vendar pomanjkljiva, saj ne upošteva področnih predpisov in standardov ter s tem povezanega dejanskega posega za izvedbo krožišča. Obenem ni osnovana na primerni rešitvi umestitve krožnega križišča za rang regionalne ceste v naselju. Na glavni prometni smeri prihaja običajno v jutranjih konicah do daljših zastojev med prehodom za pešce pri Nami in naseljem Podlubnik. Predvidena semaforizacija bo omogočala nemoteno vključevanje iz stranskih priključkov, medtem ko bi v primeru krožišča prihajalo do blokade prometa v krožnem križišču.

Tehnični standardi odsvetujejo gradnjo krožišč za primere problemov s prepustno sposobnostjo pri močnem prometnem toku nemotoriziranih udeležencev (pešcev), ki seka enega ali več krakov enopasovnega krožnega križišča. V krožnih križiščih z enim prometnim pasom v krožnem vozišču lahko, zaradi močnega toka pešcev, nastopijo problemi polnjenja in praznjenja krožnega križišča. Vozila na uvozu/izvozu v krožno križišče morajo pešcem ali kolesarjem odstopiti prednost. Zaradi tega prihaja do oviranih (motenih) prometnih tokov in zastojev.

Ovirani tokovi v krožnem križišču

Iz strokovno-tehničnega vidika poznamo prednosti kot tudi slabosti krožnih in klasičnih nivojskih križišč. V konkretnem primeru posredovane idejne rešitve je poudarjen estetski vidik, medtem ko se zanemarja osnovne prometno-varnostne, tehnične in prostorske kriterije pri izvedbi krožišč. V konkretnem primeru gre za prometno vozlišče na bolj obremenjeni regionalni cesti v naselju.  Projektno–tehnični elementi morajo biti za krožišče izbrani tako, da zagotavljajo maksimalne hitrosti vozil do 40 km/h. Velik poudarek je na vodenju pešcev in kolesarjev, ki so višinsko ločeni od vozišča – še posebej znotraj naselij. Ločilni otoki morajo omogočati zadosten prostor za varovanje kolesarja/pešca med voznimi pasovi na uvozu/izvozu.

Za ta rang regionalne ceste v naselju je potrebno prilagoditi uvozne in izvozne radije, z ustrezno izvedbo deviacije pa preprečiti direktno prečenje krožišča oz. zagotoviti ustrezno ukrivljenost poti vozila skozi krožno križišče in slednje preveriti z zavijalnimi krivuljami za vsa merodajna vozila ter prometne manevre skozi širino uvoza v krožišče in dolžine razširitve. Pri tem je potrebno upoštevati tudi bližino in tipe obstoječih sosednjih križišč, saj je znano, da v primeru neustreznih oddaljenosti in različnih tipov križišč v sosledju, prihaja do medsebojnega negativnega vpliva križišč med seboj.

Izvedba krožišča na območju stanovanjske soseske Dolenčevi vrtovi bi terjala prilagoditev glavne osi na daljšem potezu, saj je potrebno na območju novega severnega priključka upoštevati osnovne zakonitosti prometne varnosti, kot so ustrezna preglednost na priključku severnega kraka in ustrezna dolžina uvozno/izvoznega pasu. Slednje posledično pomeni zamik krožišča južno na območje sedanjega lokalnega priključka in parkirnih površin pri srednješolskem centru.

Krožna križišča niso priporočljiva na šolskih poteh, prehodih za slepe in slabovidne ter gluhe, na območju domov za ostarele in na vseh drugih mestih, kjer nemotorizirani udeleženci v prometu zaradi svojih začasnih ali trajnih omejitev ne morejo varno prečkati ceste brez svetlobnih signalnih naprav. Krožna križišča niso priporočljiva pred otroškimi vrtci in šolami ter na drugih mestih z velikim številom otrok.

Področje projektiranja križišč je v pristojnosti gradbenega in prometnega inženirstva, ki je centralno pokrito s cestno in gradbeno zakonodajo, pravili, tehničnimi specifikacijami za prometno infrastrukturo ter področnimi smernicami. Vsled tega je potrebno za vsak primer posebej presoditi primernost uvedbe krožnega ali klasičnega nivojskega križišča. Primernost uvedbe križišč se določi na osnovi presoje izpolnjevanja kriterijev za upravičenost izvedbe krožnega ali klasičnega nivojskega križišča.

Osnovni elementi standardnega enopasovnega krožnega križišča znotraj naselja (znotraj urbanih območij)