1994 - dr. Aleksandra KORNHAUSER
Utemeljitev:
- za uveljavljene dosežke strokovnega in zdravstvenega delovanja doma in v mednarodnem strokovnem svetu
Življenjepis:
Dr. Aleksandra Kornhauser se je rodila leta 1926 v Škofji Loki, v družini lesnega trgovca.
Po končani osnovni šoli v Škofji Loki se je čisto mlada leta 1942 vključila v mladinsko gibanje med NOB. Po vojni je končala učiteljišče, poučevala na osnovnih in srednjih šolah ter leta 1963 diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje tudi doktorirala.
Kasneje se je izpopolnjevala v Švici, Veliki Britaniji in ZDA. Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi njen dekan. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno profesorico kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Že v letu 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike.
Ugledna profesorica in znanstvenica je leta 1981 postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih inštitucijah in organizacijah. Med drugim je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije v letih 1974 do 1980 in jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU od 1979 do 1990. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.
Leta 1988 je bila izbrana za enega izmed prvih med 100 ustanovnimi člani Evropske akademije v Londonu in leta 1989 izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Ne gre prezreti, da je bila med drugim tudi podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS. Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji. Vodi mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih.
Objavila je okrog 200 strokovnih in znanstvenih člankov, od tega polovico v tujih revijah.
Napisala je več knjig, zlasti v tujih jezikih ter učbenikov za organsko kemijo. Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.