Svetovni dan spanja 2026

Svetovni dan spanja letos obeležujemo 13. marca pod geslom »Ko dobro spimo, bolje živimo«. Pobuda opozarja na ključno vlogo spanja za zdravje, dobro počutje ter kakovost življenja posameznika in družbe. Spanje je temeljni biološki proces, ki pomembno vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje.

Svetovni dan spanja je mednarodna pobuda organizacije World Sleep Society, namenjena ozaveščanju o pomenu kakovostnega in zadostnega spanja. Pobudi od leta 2008 sledita tudi Slovenska skupina za spanje pri Sekciji za klinično nevrofiziologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za motnje spanja. Na pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v zadnjih letih oblikovala širša nacionalna skupina strokovnjakov, ki spodbuja znanstveno utemeljene pristope k izboljšanju spanja v klinični praksi in širšem družbenem okolju.

Spanje je eden temeljnih stebrov zdravja. Kakovostno in zadostno spanje podpira kognitivne sposobnosti, čustveno ravnovesje, presnovo in delovanje imunskega sistema. Pomanjkanje spanja in motnje spanja pa povečujejo tveganje za številne bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, debelost, duševne motnje ter nevrodegenerativne bolezni.

Pri otrocih in mladostnikih je spanje še posebej pomembno, saj omogoča zdrav telesni in duševni razvoj. Zdravo spanje vključuje ustrezno trajanje, rednost spalnega ritma, učinkovito uspavanje ter neprekinjen spanec. Odstopanja na teh področjih lahko vplivajo na zdravje, delovno učinkovitost, varnost in splošno kakovost življenja.

Motnje spanja so zelo pogoste, vendar pogosto neprepoznane. Nespečnost je najpogostejša motnja spanja v vseh starostnih obdobjih, vendar je pogosto zdravljena predvsem z zdravili, medtem ko vedenjsko-kognitivna terapija, ki je lahko zelo učinkovita, ni dovolj dostopna. Prav tako je splošno poznavanje drugih motenj spanja, kot so motnje gibanja v spanju ali parasomnije, še vedno pomanjkljivo.

Na spalne navade vplivajo številni dejavniki: biološki ritmi, telesno in duševno zdravje, stres, delovni pogoji ter širše družbeno okolje. Spanje je del 24-urnega gibalnega vedenja, ki vključuje tudi telesno dejavnost in čas sedenja, zato je pomembno celostno razumevanje vseh teh dejavnikov.

Strokovnjaki poudarjajo tudi pomen spanja za zdravje možganov. Med spanjem poteka odstranjevanje presnovnih odpadkov in škodljivih beljakovin, ki se čez dan kopičijo v možganih. Redno in kakovostno spanje zato pomembno prispeva k ohranjanju zdravja živčnih celic, medtem ko kronično pomanjkanje spanja povečuje tveganje za vnetne procese in nevrodegenerativne bolezni.

Pomemben je tudi vpliv spanja na delovno okolje. Raziskave kažejo, da dobro spanje izboljšuje spomin, pozornost, odločanje in sposobnost reševanja problemov. Zaposleni, ki spijo dovolj in kakovostno, so praviloma bolj ustvarjalni, bolje obvladujejo stres in so manj izpostavljeni napakam ter nezgodam pri delu.

K zdravemu spanju lahko pomembno prispevajo tudi vsakodnevne večerne navade. Umirjene dejavnosti, kot so branje, poslušanje zgodb ali glasbe ter skupno preživljanje časa brez zaslonov, pomagajo telesu in umu, da se pripravita na počitek.

Svetovni dan spanja je priložnost za skupno sporočilo: skrb za zdravo spanje pomeni skrb za zdravje posameznika, uspešnost organizacij ter dobrobit celotne družbe.