p. dr. Metod Benedik (1943–2025)
Od zemeljskega sveta se je poslovil teolog, zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete v Ljubljani in brat kapucinske skupnosti, p. Metod Benedik. Človek širokih duhovnih obzorij, avtor številnih znanstvenih del in urednik vrste publikacij.
Rodil se je v težkih vojnih časih, 30. julija 1943 v Stražišču pri Kranju. Leta 1960 je vstopil v kapucinsko redovno skupnost, leta 1968 pa je bil posvečen v duhovnika.
Po diplomi na ljubljanski Teološki Fakulteti je študij nadaljeval na Fakulteti za cerkveno zgodovino Papeške univerze Georgiana in leta 1973 postal doktor cerkvene zgodovine. Po vrnitvi v Ljubljano je bil sprva honorarni predavatelj Zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti in bil izvoljen v naziv docenta (1976), izrednega (1985) in rednega profesorja (1990), skoraj štiri desetletja je predaval redne predmete s področja zgodovine cerkve.
Poleg rednega pedagoškega dela je bil dejaven v delovnih telesih fakultete (in po letu 1992 tudi Univerze v Ljubljani), njen prodekan in dekan, predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in Inštituta za zgodovino Cerkve. Prav v času, ko je bil dekan, je bila Teološka fakulteta leta 1992 vnovič sprejeta med članice Univerze v Ljubljani.
Napisal je številne razprave in knjige o zgodovini Cerkve – in bil mdr. soavtor in urednik del Zgodovina Cerkve na Slovenskem (1991), Zgodovina katoliške Cerkve (1999) in Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (Ljubljana, 2002).
Bil je tudi dolgoletni urednik znanstvene revije Acta Ecclesiastica Sloveniae in med voditelji in organizatorji delovanja Slovenske teološke akademije v Rimu, ki je pripravljala odmevne mednarodne simpozije.
Ljubljanska univerza mu je leta 2001 podelila zlato plaketo, leta 2013 pa naslov zaslužnega profesorja.
Za njegov večdesetletni odličen prispevek k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine mu je posebna komisija Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) podelila Trubarjevo priznanje za leto 2023 in pri tem izpostavila zlasti njegovo raziskovalno delo v kapucinski knjižnici v Škofji Loki in o delovanju kapucinov na Slovenskem v baročni dobi.
Drži, dr. Metod Benedik je bil vse življenje zelo povezan in navezan na Škofjo Loko. Pater Metod, kot smo ga poimenovali tu, je imel Loko rad. Ločani pa smo ga vedno imeli tudi za svojega.
To je nemara opredeljevalo že njegov kraj rojstva, Stražišče pri Kranju, župnija Šmartin. Stražišče je dolga leta sodilo v Freisinško posest, škofjeloško kulturno in duhovno okolje mu je bilo blizu, domače.
Že kot gimnazijec se je prav v Loki spoznal s patri kapucini. Nato pa je bil kar triindvajset let preživel v Škofji Loki, v letih 1985-1991 in 1999-2008 kot predstojnik loškega samostana. Svoja najbolj aktivna, najbolj ustvarjalna leta.
Prepričan je bil, da se samostan ne sme zapirati za svoje zidove, ampak mora biti njegova dejavnost vidna in slišana. Ko se je srečal s propadajočo kapucinsko knjižnico v škofjeloškem samostanu in njenim dragocenim knjižnim fondom, je ves svoj trud vložil v njeno rešitev in obnovo.
V dobrem sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je pripomogel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in da je leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica patra Romualda Marušiča skupaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu.
Knjižnica je danes dragocen in živ kulturni spomenik, ki med drugim hrani tudi več kot dvajset dragocenih knjig inkunabul, ki so bile tiskane pred letom 1600, pa tudi dragocen rokopis Škofjeloškega pasijona – najstarejše ohranjene režijske knjige.
Poskrbel je, da je dobila knjižnica tudi strokovno vodstvo. Brez prizadevanj pokojnega patra dr. Metoda Benedika škofjeloški kapucinski samostan s knjižnico ne bi bil to, kar je danes.
Kapucinskemu samostanu s cerkvijo Sv. Ane v Škofji Loki je leta 2009 posvetil tudi posebno knjižno monografijo.
Tudi ko je zapustil škofjeloški samostan, zadnja leta je živel in deloval v Kapucinskem samostanu v Celju, je ostajal zelo tesno povezan s škofjeloškim prostorom.
Pater Metod je bil tudi izjemen poznavalec in podpornik Škofjeloškega pasijona. Bil je dolgoletni član strokovnega odbora za pripravo Škofjeloškega pasijona, avtor mnogih strokovnih prispevkov, član različnih (uredniških) odborov in recenzent številnih pasijonskih publikacij.
Dr. Metod Benedik je bil med pobudniki postavitve talnega obeležja, ki smo ga ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona vstavili v tlak mestnega trga. Prav Pater Metod je zanj izbral osrednje pasijonsko sporočilo patra Romualda: ''Ah, človek, prov tojga Odrešenika pomisli''.
Spoštovani, dr. Metod Benedik, iskrena hvala Vam, za vse, kar ste prispevali za slovensko domovino in našo lokalno skupnost.
Družini, kapucinski redovni skupnosti in vsem, ki ste mu bili blizu, izrekamo iskreno sožalje.