Predstavitev vodnika po svetoduški cerkvi

V nedeljo, 22. decembra 2024, ob 11. uri bo v cerkvi svetega Duha v Svetem Duhu pri Škofji Loki predstavitev vodnika po svetoduški cerkvi. Avtorica vodnika, ki je trinajsti po vrsti v zbirki Vodniki po loškem ozemlju, je umetnostna zgodovinarka Barbara Pintar.

Nedolgo nazaj še vas, danes pa že primestno naselje Sv. Duh leži severovzhodno od Škofje Loke. Božji hram, ki se nahaja na lokaciji, v času kolonizacije poseljen z Bavarci, je dal kraju tudi ime. Cerkev sv. Duha pri Svetem Duhu se prvič omenja v prvi četrtini 15. stoletja kot podružnična cerkev pražupnije sv. Jurija v Stari Loki, takrat še v nemškem zapisu. V vizitacijskem popisu generalnega vikarja Oglejskega patriarhata Pavla Bizancija je leta 1581 že omenjena v slovenskem jeziku. Ob zadnji delitvi pražupnijskega središča leta 1980 se je od starološke matice odcepila tudi cerkev svetega Duha, ki je tedaj postala samostojna župnija.

Cerkev, ki meri približno 18 metrov v dolžino, 8 v širino in je visoka 9 metrov, dominira nad ravnino ob glavni cesti, ki pelje iz Škofje Loke v Kranj, njena strateška lega pa je bila od nekdaj pomembna tudi za romarje. Tako kot večina sočasnih cerkva je usmerjena proti vzhodu in Jeruzalemu. Z južne ladijske stene nas pozdravlja mogočna freska sv. Krištofa, ki med vernimi velja za zaščitno znamenje pred neprevideno smrtjo.